Zelo lepo, da delite zgodbe in si pomagate z spletom

No moja zgodba gre tako, da sem spoznal svojo TwinFlame, saj sma takoj vedela da bo nekaj iz naju in tako je tudi bilo 6 čudovitih mesecev, izleti vsak vikend, tenis itak vmes badalni prepirji, ki sma jih vedno rešla in bila srečna naprej, saj sma oba v tridesetih itd.Dokler ne pride ta nedelja, kjer spet ona “išče” prepir (verjetno PMS) in jaz reagiram grdo in od takrat izgine…probam poklicat nič,jo srečam na cesti me ignorira, pošljem SMS nič…

Rzjeda me to, da nisma po tako lepo odnosu toliko, da bi si dala karte na mizo, se poslovilo, kot dva odrasla bilo kaj…v meni je nerešen občutek in še zdaj težko zaspim in zjutraj pogledam na telefon, če je kaj napisala in je že 2 meseca od tega in se tega “nerešenega” občutka ne znebim!!!Ve kdo kaj naredit?Kaj bi vi naredili?

PS: ona je trmasta kozoroginja in imela težko otroštvo(ima občasne travme)

Kaj bi jaz nardila… Napisala bi ji na sms, kar mi leži na duši, pa če kaj odgovori ali pa ne. Zagotovo ti bo lažje, če ji boš povedal svoj del. Malce razmisli, idi skozi zadnje dogodke med vama in napiši vse, kar ozavestiš, da bi glede na zadnje vajine dogodke želel, da bi slišala od tebe. Morda se ji opraviči, morda pojasni kako si se takrat počutil in zato reagiral, kot si… Malce ji daj vedeti, na prijazen način, da bi ti veliko pomenilo, če bi ti napisala karkoli v zameno, četudi bo napisala, da je jezna…toliko da začneta komunicirati. Če vama je namenjeno se poti spet združijo… Nisi edini…tudi jaz imam občutek, da sem srečala svojega Twin flama 15 let nazaj in že skoraj 15 let v živo ne komunicirava, a iz določenih razlogov preverjeno vem, da oba drug drugemu veliko pomeniva. Če sva že dovolj zrela v sebi, da tudi kaj bo kmalu iz tega, vsaj pogovor, pa bomo videli. Če je pravi Twin flame, boš čutil mir, ko si boš rekel, da čakaš nanjo, ko bo čas za to. Če je le iluzija, bo čez čas potihnilo v tebi. 2 meseca sta kratek čas… jaz sem po 15. letih odmika sklenila (po eni drugi vezi), da veze več ne bom iskala, nato pa mi je v dušo priletel občutek, da počakam nanj, pa naj traja do konca življenja ali dlje.. no, sedaj se oba tako obirava, da počasi že razmišljam, če bo sploh kaj s tega. Če je namenjeno bo, če ne pa bo izvenelo…po 2 mesecih ali 15. letih… Si pa včasih želim, da bi poznala še koga, ki ima tako izkušnjo, ker tega nekdo, ki tega ni okusil ne razume. Ljudje ne razumejo, da se take osebe enostavno ne da pozabiti.

Po mojih izkušnjah še to: ko ostaja tak nerešen občutek, pomeni da te tudi ona ni spustila. Mene je po eni vezi držal tak občutek še par let, nato pa ko sva se o tem pogovorila, pa me je spustilo v trenutku. Na drugi strani pa po eni zelo naporni vezi ni ostal niti za trohico občutek nerešenosti, ker je šlo za človeka, ki človeka dobesedno odreže od sebe ob razhodu – ne on, ne jaz se nisva ukvarjala drug z drugim in tako ni bilo občutka nerešenosti: rešila sva se drug drugega dejansko s tem, ko sva se čisto spustila.