Punca, ki je prevelik pesimist za zvezo?
Živjo. Malo bolj dolg post na tem forumu, a če imate čas, ga le preberite in povejte svoje mnenje, mogoče kakšen nasvet?
Torej, nevem no, nisem pristaš tega da kolovratim po internetu o svojih problemih, ampak danes imam ravno čas, pa sem se odločil napisati en post tule gor, da se malo odrešim bremena iz pleč in da zlijem iz sebe ta drek ki se nabira v meni.
Kje naj začnem? Hm ja, mogoče malo o meni. Star sem 19 let, imam otroka starega dobro leto, z njegovo materjo sva se razšla zaradi tega, ker je ona odpeketala z drugim. To so bili časi nenormalnega življenja, prebolevanja, skratka vse je šlo narobe, krog prijateljev se je ekstremno zožal, časa za kakšno kavo, biljard, kakšen šport je bilo res malo, predvsem zaradi tega, ker mi je bil prioriteta moj sin.
Nekakšno uteho sem poskušal najti v njem… veliko časa sem preživel z njim (sicer živim še doma s starši, se pa v kratkem preselim v svoje stanovanje), in tudi namenil veliko financ zanj (ki sem jih zaslužil z študentskim delom). Ampak še vedno, ne glede na to da sem imel njega, sem pogrešal ob sebi eno osebo, ki bi me sprejela z otrokom, da bi se lahko pogovoril z njo. Da bi lahko povedal vse kar me muči in bi me še vedno imela rada in me sprejela takšnega kot sem. Nekako, z dnevi, tedni, meseci.. sem začel živeti v prepričanju, da ne bo več tiste taprave.. Nekako sem se navadil na to, pisal sem dnevnik, da sem se vsaj nekako rešil tega občutka. Prijatelji, ki jih imam so vsi zasedeni s svojimi hobiji, športi ki jih trenirajo, puncami in nočem jim morit s svojimi problemi. Mater od otroka je zadel infarkt ravno v zadnjih dneh mojega šolanja, zato sem maturo opravil z groznim uspehom, ker sem bil psihično na konju.
No, po letu in parih mesecih, sem bil dogovorjen z enim kolegom da se dobiva, ker sem bil na pregledu pri zdravniku in sem mu rekel če greva na kavo. In sva se dobila, pa sva se zagovorila in potem se je spomnil da gre v kino in da se mu mudi, povabil me je da grem z njim, pa sm rekel, da ga pospremim do kina in grem potem domov. No, na poti do kina sem ga vprašal s kom je zmenjen in je rekel da z eno kolegico. In potem sva se pogovarjala o nekih čisto vsakdanjih stvareh, pa sem še počakal tam z njim da pride ona. In je tudi prišla. Nevem zakaj, ampak ko sem jo zagledal in njene zelene oči sem začutil kako mi kri šiba v glavo, noge so postale mehke, v grlu se mi je naredil cmok.. Pogledala me je, in začutil sem neke mravljince ki so me spreleteli po hrbtu. Predstavil sem se ji in ker je bila dosti plaha, sem se samo poslovil od obeh in odšel domov.
V avtu, na poti domov, mi ni dala miru, nonstop se mi je njen pogled prikazoval pred očmi. Poslal sem sms kolegu, s katerim sva bila na pijači in ki naju je spoznal, in mu rekel da rabim od te punce kontakt, karkoli, samo da dobim nekaj da se pogovarjam z njo. No, zrihtal mi je skype. Dobro, sem si mislil in jo kontaktiral naslednji dan. Pogovor je stekel in kaj kmalu sva se ujela, res super je bilo vse. Po parih zmenkih sem se odločil narediti korak naprej in jo poljubil ko sva hodila po nekem parku v Ljubljani.
Ona je ta moj korak sprejela (sem ji povedal za otroka, skratka povedal sem ji o sebi dosti stvari (tako slabih, kot tudi dobrih in ona je vse sprejela)). Ker pa je bilo to sredi poletja je itak vse bilo tako enostavno. Sina sem peljal k materi v varstvo, ker sem imel njo. Ona se mi je zdela kot angel iz nebes, kot luč v tunelu mojega življenja ki sem ga živel v raznih prepričanjih. Ona je bila moj odrešitelj.
Dala mi je voljo, da sem zvišal maturo in v drugem roku opravil maturo z odliko, skoraj sem bil zlati maturant. Vpisal sem se na fax v Ljubljani, ki se mi je zdel najbolj zanimiv, a vse to sem naredil z mislijo na njo, ker če ne bi bilo nje bi se vpisal na sebi bližji fax v Postojni ampak sem raje šel v Ljubljano, da bi bila bližje, ona in sin sta mi dala voljo za to. Po dveh mesecih zveze in njenem začetku srednje šole (4. letnika gimnazije) se je pa vse.. podrlo. Sicer sva se med poletjem tudi videla samo med vikendi (ker sem delal med tednom in se ukvarjal s sinom pa ni bilo časa), sedaj je pa ona začela z zadnjim letnikom gimnazije, želi si biti odlična, zraven trenira še 2 športa. V vsem jo podpiram, sem jo tudi prej in tudi pripravljen sem bil na to, da ona ne bo imela časa. Jaz grem zdaj na fax, tako da bom tudi sam imel malo časa, ampak.. Fax imam itak samo prve tri dni v tednu, obvezna je 30% prisotnost, tako da bom jaz imel dosti časa (tudi z otrokom, ker otrok bo namreč hodil v vrtec). Ampak ona je pesimist, no, saj jo razumem, zdaj ima dosti dela ker so testi in se mora učit za vikend, naslednji vikend gre z šolo na projektni teden, čez 3 tedne ima spet nekaj za vikend (pouk v soboto). In non stop ima se za učit. Ta vikend je rekla da si bo vzela pavzo, vseeno pa pravi da je ta zveza res sfu*ana, ker nima časa da se vidiva in da s tem muči mene in sebe. Res, mogoče sem bil preveč naiven, sem preveč verjel v naju. Ampak, vseeno, med tednom bi se lahko videla, imam svoj avto, lahko grem po njo (ona je iz gorenjskega konca). A ona pravi da to ni to, nevem. Čeprav gre se ji za to da bi bla z mano (kar je sama rekla), ampak da jo to mučenje ubija. Mučenje obeh, ker ona nima časa.
Nevem, ona je pesimist, gre pa študirat naprej v Ljubljano, tako da nevem, a naj končava za zdaj in se potem spet pobotava ko pride v Ljubljano študirat ali kaj naj, nevem.. A naj končava prej in se sploh ne trudiva več naprej?
Hvala za vaš čas.
gentleman, tako mlad si, a uporabljaš “velike” besede, zdiš se brihten. vsaka ti čast, da pri svojih letih tako razmišljaš,
moja starost je kar krepko nad tvojo, tudi sama imam sina, a tvoje besede so mi stopile do živega. jaz bi ti svetovala le, da glede na to, da si še tako mlad, to tudi izkoristiš. zrelost ti bo dala drugo modrost in drug pogled na prihodnost. imam občutek, da sinu iščeš drugo mater. a ne skrbi, našel jo boš, ko je ne boš iskal, zato ne hiti- ne pri puncah in ne pri življenju. daj prednost otroku, tudi sam si še otrok. čeprav zrel, si vseeno še otrok, čeprav v sebi. ne hiti s puncami, vse bo prišlo, še prehitro.
to ti bo vsak povedal, ki ima 30+…
pozdrav