Imamo hčerko v najstniškil letih, cerebralna paraliza. Zmeraj bolj se zaveda svoje drugačnosti, vedno bolj se odmika od sošolcev, vedno bolj zaupa ljudem, ki je ne poznajo. Prepletajo jo črne misli, postaja pesimist, računalnik ima omejn (drugače bi bila tam veš čas in fantazijsko komunicirala z neznanci). Radi bi ji pomagali, ampak njen odziv na vse naše ideje je grob, nepristen…

Mogoče se oglasi kdo, ki ima to izkušnjo že za sabo in bi pomagal z kakšnim nasvetom.

Carlos,

upam, da se bo oglasil kdo z izkušnjami. Sicer pa ste se še kam obrnili po pomoč?