Pozdravljeni!

Že dlje časa se srečujem z različnimi tegobami, star sem 20 let. Zaradi hudih psihičnih težav sem pred dvema mesecoma začel obiskovati psihoterapije. Pred tem sem 3 mesece bil zaprt v stanovanju zaradi nedefiniranega strahu. Enkrat mi je namreč v kafiču postalo slabo in zatem sem bil kronično anksiozen. V tistem obdobju sem se popolnoma spremenil in postal brez volje za življenje. Zdravnika zaradi tega nisem obiskal čeprav sem si to želel ampak je vedno nekaj prišlo vmes ali pa sem zadnji trenutek zastal, kot da ne morem nikamor in nisem šel. Bilo me je tudi strah tega kaj mu naj sploh povem, saj se je zdelo kot da nimam težav čeprav so te nevzdržne. Psihoterapevtka ponavlja da je to anskioznost ampak so se mi zadnje čase začele dogajati še bolj čudne stvari in od takrat je nisem videl. Naročen sem pri zdravniku ampak šele čez en mesec ker ga do takrat ni. Torej, zelo strah me je da sem telesno bolan- ščitnica, sladkorna, rak, multipla.. čutim razne znake kot da so resnični potem pa imam preblisk, v katerem se počutim ok in se mi vsi ti znaki zdijo neresnični. Zatem spet pride strah. Včasih ne vem ali haluciniram ali dejansko čutim določene stvari, npr zbudim se iz spanja bolečimi nogami ker sem prej razmišljal o tem da sem se nekam zaletel z njimi in me bolijo in to bilečino dejansko čutim dokler se popolnoma ne zbudim. Tiste glavne stvari, ki me mučijo pa so te. Šele ko sta me oče in punca opozorila na moj govor sem dojel da govorim zelo počasi, nepovezano in čudno. Velikokrat, ko hočem nekaj povedati povem en stavek in imam vmes pavzo, kot da sem pozabil kaj želim povedati, kot da so se misli ustavile, šele na to nadaljujem. Besedni zaklad se mi je zelo zmanjšal zraven tega pa čutim velike težave s spominom in koncentracijo. Velikokrat, skoraj ves čas, razmišljam o določenih situacijah in to tako globoko, da popolnoma odklopim okolico in sem se nezmožen koncentrirati. Razmišljam o prihodnosti in sicer si določene situacije popolnoma predstavljam, npr dan pred službo si predstavljam da pridem tja, kaj bom rekel, kako drugi odgovorijo, kaj se bo zgodilo, odvije se cel namišljen pogovor med mano in drugimi.. težko je to opisati, se pa občuti, kot da živim v svoji glavi čeprav se vozim v avtu. Na momente me preganjajo takšni kratki stiki, npr. enkrat se je punca pačila in so se mi v glavi začele porajati ideje o tem, da je v njej hudič in me je postalo konkretno strah ker so se te misli vsiljevale. Na ulici me je nek moški gledal oz. sem z njim imel očesni stik in me njegov pogled na vsake toliko časa preganja čeprav sem šel samo mimo. Sem nenehno v pričakovanju, da se bo zgodilo nekaj slabega. Počutim se ujetega v svojem telesu. Kot da sem zmožen le opazovati kaj se dogaja in je tisti normalen jaz skrit nekje v meni in ni sposoben nadzorati misli. Čustev nimam oz. se počutim kot da jih ni, umrla mi je teta, ki sem jo imel zelo rad in nisem potočil niti solze istočasno pa sem se počutil kot da tisti normalen jaz v meni joče. Počutim se razceplejenega, odtujenega, misli mi norijo in jih težko nadzorujem čeprav sem se učil tehnik sugestij ipd. Včasih nemorem razločiti ali se mi je kaj res zgodilo ali sem to samo mislil/sanjal, ali spim ali sem samo v nekakšnem transu kjer se počutim nasutega z mislimi.. Edina stvar, ki mi vliva upanje da ne gre za kakšno hujšo bolezen kot so psihoze/ shizofrenija je ta, da naj se tak bolnik svoje bolezni ne bi zavedal jaz pa se prekleto dobro zavedam, da se mi nekaj čudnega dogaja, svojih misli se zelo bojim in si zelo želim postati normalen in se zdraviti a pri tem samega sebe oviram… prosim za kak nasvet in mnenje.

Lp!

Pozdravljeni,

lahko je oboje, in psihoza in anksioznost. Velikokrat se to dvoje skupaj pojavljata. Kaj je kura, kaj pa jajce, bo ugotovil psihiater na pregledu. Priporočam vam, da si poiščete izkušenega terapevta, ki zna delati s psihozami (to so bolj verjetno psihiatri in klinični psihologi). Tudi če bo potrebno farmakološko zdravljenje, je psihoterapija lahko zelo učinkovita in vam bo pomagala premagati težave.

Lep pozdrav,