Nedavno mi je nenadoma umrl oce, bil je moja najvecja opora, nanj sem bila izredno navezana, …. po groznem soku sem sprva nekako se lahko do neke meje normalno delovala in sem ze menila, da se bom le spravila nazaj na stari tir. zdaj pa nekako ne gre. od nesrece je minilo sele nekaj mesecev, meni pa je vsak dan tezje. ne morem in ne morem se sprijazniti, da se je to dejansko zgodilo in da ga nikoli vec ne bo.
Pa bi proila, ce mi lahko kdo predlaga kam se lahko zatecem po pomoc, ce mi lahko kdo predlaga kaksnega psihoterapevta, skupino za samopomoc ali kaj podobnega. Do sedaj se se nikoli nisem zatekala po pomoc k psihiatrom in sem zmerom menila, da mi nikoli ne bo potrebno, zdaj pa enostavno ne gre vec drugace.
Hvala!

Iskreno sožalje ob vaši izgubi.

Zdravstveno, socialno, duhovno oporo in bližino brezplačno nudi Slovensko društvo hospic. Lahko se boste vključili v podporno skupino žalujočih, nudijo pa tudi individualno svetovanje v času žalovanja.
Uradne ure v Ljubljani, Dolenjska 22, so od ponedeljka do petka med 8. in 12.uro, ob torkih pa do 17.ure. Telefon: 01/ 420 52 60.
e- mail: [email protected].

Pozdravljam vas v želji, da bi vam ta informacija koristila.

Veronika

Moje iskreno sožalje.

Eni pravijo, da je hospic res dobro društvo, sama nisem probala a mislim, da bom mogla.
Drugo pa je, da greš k splošni zdravnici, ki ti bo dala napotnico za psihiatra, ki pa ti bo dal kaka zdravila, antidepresive in pomirjevala, odvisno od tega, kako grozno ti je, jaz imam le pomirjevala pa se jim zadnje čase malo izogibam, ker sem prišla že do točke, ko sem pojedla tri na dan, lahko pa bi le enega oz pol zjutraj in pol zvečer. Sedaj le ko je res kriza, nočem, da bi se preveč navadila in da bi s tableti žalost potisnila na stran in bi kasneje spet prišla, dvojno ali trojno zato poskušam preživeti z dneva v dan je pa res vsak dan hudo, enkrat bolj drugič malo manj, dobro pa nikdar ni in se tudi zavedam, da nikdar več ne bo.

Drži se!

Lucija m si se odločila za kakšno pomoč? Na koga si se obrnila?