Znašel sem se v fazi, ko ne gre več naprej, dolgo časa, sem miislil da bo vse izginilo samo od sebe(podrl se mi je ves moj svet, postal sem zagrenjen, zatežen, depresiven, nespečen..). Zato sem ugotovil, da potrebujem pomoč, ker so se začeli pojavljati občutki in želje po samomoru.
Mogoče pozna kdo kakega psihoterapevta na Obali ali v Ljubljani, lahko tudi kakšen psihiater, sam mislim da bi prišel bolj v poštev psiholog-terapevt.
Res rabim pomoč, vsem hvala.

Pozdravljen Miklavž,
mogoče ti predlog ne bo všeč, vendar ti toplo polagam na srce, da iščeš tolažbe v veri v Boga, kajti on pot, luč in življenje. Alfa in omega vsega stvarstva. Trkaj in odprlo se ti bo.
Če boš pogledal še kakšen moj odgovor pod tem imenom, boš videl, da sem v zelo težki situaciji in da sem relativno mlada. Vendar, kar me ne ubije, me naredi močnejšo. Tudi jaz padam, nisem svetnica, zaradi takih se je Jezus tudi daroval.
Njegova ljubezen je kakor slap, toda sam moraš prinesti vrč, da ga napolniš.
Ne razmišljaj več o samomoru, s tem ne bi nič rešil, razen pomilovanja, tvoja duša pa bi še vedno trpela.
Z nasmehom,Elena

Moj partner ima enake simptome kot ti in po dolgem prigovarjanju se je le odločil za psihoterapijo. Tudi jaz hodim z njim in moram reči, da obema zelo pomaga. Hodiva v društvo Zavest na Dunajski 106 v Ljubljani (za Bežigradom). Njihova spletna stran: http://www.zavest.si

Upam, da ti bo moja informacija koristila.

🙂
Mene pa zanima, kako to, da imajo na spletni strani cenik.
Ali to niso izobrazeni in priznani psihologi, kateri bodo placani od zavarovalnice?
Jaz vsekakor predlagam, da vsak vprasa svojega zdravnika za napotnico in predlog, kam se naj obrne… v danasnjem casu, ko ima vsaka sekta tudi ze svoje psihologe 😉 je potrebno le paziti. Sploh pa se govori o vec terapevtih, na spletni strani pa je predstavljena samo ena oseba. Nic osebno proti tem enoosebnem podjetju, dvomi prihajajo zgolj zaradi tega, ker stroske ne prevzame zavarovalnica in ker ostalo osebje (?) verjetno ni izobrazeno.

Srecala sem ljudi, ki so se popolnoma legalno ucili meditacijo. Se prijavili v neki pisarni v Ljubljani in sami niso vedeli, da so ze v sekti. Zato, bolje vprasat na pravem mestu.
LP

Društvo Zavest je manjše društvo, ki se ukvarja s psihoterapijo (pogovorno terapijo) in je samoplačniško. Imajo visoko strokovno izobraženo psihoterapevtko, ki ima ogromno izkušenj. Cene so v primerjavi z ostalimi psihoterapevtskimi ordinacijami v Ljubljani, ki jih imajo tudi objavljene na spletu, izredno ugodne in hvala bogu, da je tako.

Preko zdravstva pa se dobi psihiatre – zdravnike s koncesijo ali brez, ki se ukvarjajo s psihiatričnim zdravljenjem, tudi s pomočjo zdravil.

Psihoterapije in psihiatrije torej ne moremo metati v isti koš, sploh pa ne moremo govoriti o kakršnikoli “sektah” ali čem podobnem.

In ni na mestu, da človek sodi o nečem, česar niti ne pozna. Če bi vsak gledal na vsako strokovno pomoč kot na šarlatanstvo, manipulacijo ali izkoriščanje in ne bi zaupal prav nikomur, potem bi v tem norem času verjetno po tem svetu hodilo ogromno ljudi v stiski, ki ne bi imeli nikogar, ki bi mu lahko zaupali svoje težave in ki bi jim pomagal, da spet zdravo zaživijo.

g. Tia,
najlepsa hvala za informacijo o tem zdruzenju – kar govori samo po sebi za vec oseb – nimajo pa niti enega diplomiranega psihologa. Zato tudi niste mogla odgovoriti na moje vprasanje, zakaj ne krije stroskov zavarovalnica. In kaj delajo potem drugi clani (nikjer nisem nasla imenovane organe zdruzenja in njihov statut)?

Jaz sem popolnoma strinjam z Vami v tem, da to ni na mestu, da clovek sodi o necem, cesar ne pozna; izgleda da ste zelo slabo informirana o psiholoski dejavnosti. Pri zdravniku se ne dobi napotnica samo za psihiatra, temvec tudi za psihologa (ki se mu lahko zaupate:). In psihologi zdravijo s psihoterapijo, ne s svetovanjem ali zdravili. Pa, ko smo ze pri psihoterapiji, v moji izobrazbi ni bilo govora o nobenem modelu „individualna sistemska relacijska psihoterapija“. Pravtako v pomanjkljivem opisu na spletni strani drustva ni nikjer smernic za nekaksno posebno vrsto psihoterapije, ki bi veljala kot priznana metoda.
S tem pa ne trdim, da dvomim v strokovnost dipl. socialne delavke (povdarjam) na njenem podrocju.
Ko pa boste imela moje izkusnje in kartoteke 20 letne prakse, potem pa se lahko pogovarjamo o sugestivni moci besed in poskusih manipulacij v Vasem izrazanju in na imenovani spletni strani 😉

Z uvedbo privatizacije lahko odpre vsak diplomiran psiholog tudi svojo ordinacijo, zato sem vsekakor opraviceno skepticna, ce se gre za zdruzenja, ki na spletnih straneh ne nudijo popolnih podatkov in se opisujejo kot “edino”…tovrstno ipd.
Lep pozdrav!

Vidim, da se tu spoznate na psihoterapijo. Eno vprašanje imam in prosim, če mi lahko kdo odgovori. Stoletja je psihoterapija prakticirala odpuščanje kot rešitev vseh problemov. Ko si odpustil, si bil na zeleni veji, srečen, lahko si polno zaživel. To je bil največji uspeh za psihoterapevta, cilj psihoterapije. Je to še danes tako? Ker sem brala knjigo Govorica telesa, telo zahteva resnico, kjer je lepo laično, z dokazi predstavljeno, da siljenje z odpuščanjem škodi, da gre za manipulacijo, ki pač nekje kasneje udari ven, najpogosteje se kaže kot neozdravljiva bolezen, npr. rak.

zadne čase sem ful depresivna veckrat sem pomislila na samomor. vendar nocem tega storiti. bojim se.. da se nekoč nebom več mogla obvladovat.. nenehno jočem… v sanjah se dušim..ker imam veli strah pred vodo ki se je komaj zaj pojavil…nevem večkai naj storim..

svetujem ti da obiščeš psihologa ali psihiatra; kolikor vem so to znaki depresije, ki se sama od sebe ne po odpravila; prosi osebega zdravnika naj ti da potrebne informacije in potrebno pomoč (napotitev k specialistu …) LP in veliko sreče;

Pozdravljeni,

zanima me, kje bi lahko dobila psihoterapevta na koncesijo, da terapij ni potrebno dodatno plačevati? Je morda kje kakšen v Ljubljani ali okolici?

Vnaprej hvala,
r

Pozdravljeni,

malo sem poguglala vendar žal nisem našla odgovora na vaše vprašanje- vendar ga bom poskusila poiskati in vam ga tudi napisala. V Mariboru je možno dobiti psihoterapijo na koncesijo – se pravi, da je ni potrebno plačati ampak jo obiskujete preko napotnice (plača zavod za zdravstveno zavarovanje oziroma vam pripada iz zavarovanja). čakalna doba je približno pol leta v kolkor gre za redno napotnico. Za Ljubljano pa vam tega ta trenutek ne znam povedati, v kolkor pa to izvem vam tudi napišem.- V primeru, da kdo od bralcev foruma ima kakšno informacijo ali izkušnjo pa se priporočam,

lep pozdrav,

Bernarda

Pozdravljeni vsi skupaj!

Pomoč si lahko poiščete v Nevladnih organizacijah. Konkretno za pomoč v duševnem zdravju se lahko obrnete na ŠENT – slovensko združenje za duševno zdravje, na društvo Ozara, društvo Vezi, društvo DAM… Poglejte na njihove spletne strani
Svoje prostore imajo ponavadi v več krajih po Sloveniji in pomagajo brezplačno.

V Celjski regiji se lahko obrnete tudi na Zavod za zdravstveno varstvo
http://www.zzv-ce.si/svetovalnica-tu-smo-zate

Lahko se obrnete tudi na Center za socialno delo

Skratka: Možnosti so, samo raziskujte in če vam en strokovnjak ne bo ustrezal, iščite naprej.
Pa srečno
Ana

Pozdravljeni vsi,

Verjetno bodo ti odgovori za vas, ki ste spraševali in komentirali, prišli malo pozno, pa vendar sem se odločil odgovoriti, ker se mi zdi pomembno za morebitne ostale bralce.

Naj prvo zapišem kakšne so razlike med psihiatrom, psihologom in psihoterapevtom:
1. Psihiater praviloma pomaga tako, da postavi diagnozo glede na opisane simptome in predpiše zdravilo. Obisk pri psihiatru se svetuje ob težjih psihičnih težavah – tudi pri depresijah, vendar običajno pri težjih (npr. ko ne moremo vstati iz postelje, nismo več opravilno sposobni ipd.).
2. Psiholog osebnostno ocenjuje človeka – gre za razna testiranja, svetovanja.
3. Psihoterapevt je sopotnik pacientu, ki raziskuje svojo duševnost, krepi svoje notranje vire moči, išče in odpravlja razloge za svoje simptome (depresija, anksioznost, kompulzije, obsesije, pretirana čustva ipd.). Opisano velja za psihoanalitične pristope. V psihoterapijo lahko pridemo tudi samo zaradi izboljšane kvalitete življenja.

Miklavž, dobro ste ocenili, da bi poiskali pomoč pri psihoterapevtu. Vaše težave imajo vzrok, to kar opisujete pa so zgolj simptomi, ki vas opozarjajo na neko globljo problematiko. Če bi se lotili zdravljenja z antidepresivi bi v najboljšem primeru zgolj prikrili simptome, notranji konflikt pa bi ostal. Ob prenehanju jemanja zdravil pa bi lahko pričakovali recidiv (ponovitev bolezni). Naj poudarim, da je včasih zdravljenje z zdravili nujno in potem, ko se postavimo vsaj toliko na noge, lahko začnemo iskati in razreševati vzroke naših težav. V vašem primeru bi vam nedvomno svetoval obisk psihoterapevta.

Elena, upanje, da bo nekdo drug nekaj naredil za nas je iluzija. Na tem svetu smo odgovorni zase in svoja dejanja. Dokler tega ne sprejmemo, bomo vedno odvisni od drugih in vedno bomo pričakovali zunanjo pomoč. Pomembno je, da se soočimo sami s seboj in razrešimo naše konflikte, le na ta način lahko svobodno zadihamo. Sicer podpiram duhovnost (v kakršnikoli obliki), vendar ne kot rešitelja vseh težav, temveč kot pomembnega sopotnika v naših življenjih.

Vrba, na žalost v Sloveniji nimamo zakona, ki bi urejal zahteve glede psihoterapevtskega poklica. Ravno zaradi tega se pojavi veliko šarlatanov, ki delajo škodo tako pacientom, kot tudi ugledu psihoterapije. Pomembno je, da se pred obiskom dobro pozanimate o izobrazbi psihoterapevta. Pomembne so naslednje točke, ki so v skladu z evropskimi smernicami EAP (Evropske zveze za Psihoterapijo[/url]):
[list]
[*] Da je obiskoval študij, ki ponuja kvaliteten program z zadostnim številom ur teorije in prakse. Dvomim, da lahko v letu ali dveh osvojimo vsa potrebna znanja in izkušnje. Pri nas štejem za dovolj dobro izobrazbo dve leti splošnih psihoterapevtskih predmetov (npr. Propedevtika na Slovenskem Inštitutu za Psihoterapijo[/url] – od letos naprej Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani in potem še 3 leta specializacije za določeno modaliteto (Psihoanaliza, Globinsko-psihološka, Geštalt, Transakcijska analiza idr.).
[*] Da ima ta oseba dovolj dobro osebno izkušnjo v obliki svoje individualne psihoterapije in po mojem mnenju tudi skupinske psihoterapije. Na ta način lahko opravimo s svojimi temami in jih ne vnašamo v prostor s pacientom. Pomembno je, da se soočimo s svojimi strahovi, slepimi pegami, nezavednim itd. Ponavadi se opazi pomankljiva osebna izkušnja psihoterapevta v tem, da ima veliko potrebo pomagati pacientu in mu lahko daje tudi nasvete. Naj poudarim, da psihoterapija ni svetovanje! Iskati in vzeti nasvet je lahka pot, vendar ne vodi do razrešitve naših težav. Še ena velika nevarnost je; da psihoterapevt s pomankljivo osebno izkušnjo, ob pripovedovanju pacienta, v sebi začuti svojo temo, ki je nekako povezana s temo pacienta. Če je ta tema nepredelana, lahko psihoterapevt škodi pacientu z svojim odreagiranjem. Pomemben vzrok za osebno izkušnjo je tudi znanje, ki ga pridobimo ob raziskovanju samega sebe. Zaradi tega lahko bolje razumemo kaj se dogaja z drugim človekom in postanemo bolj empatični.
[*] Da ima vsaj 300 ur svoje osebne izkušnje v obliki individualne in skupinske psihoterapije. Individualna je bolj pomembna.
[*] Da je zavezan [i]etičnemu kodeksu[/i], da se redno izobražuje, da poskrbi za morebitno dodatno osebno izkušnjo, je etičen, dela v dobro pacienta itd.[/list]
Izobrazba psihologa ni zadostna za opravljanje psihoterapevtskega poklica. To je le osnova (enaka 2-letnem študiju propedevtike), ki se mora nadgraditi s specializacijo (3-5 let) iz določene modalitete (pristopa v psihoterapiji). Psihoterapija je na žalost v našem zdravstvu večinoma plačljiva in ni na voljo vsemu prebivalstvu. Pa vendar se najdejo tudi programi, kjer ob dokazilu iz Centra za Socialno Delo, lahko hodite na psihoterapijo za znižani znesek (5-10 EUR na uro).

hmmmmmm (upam, da sem napisal dovolj m-jev :), naj vas popravim; psihoterapija ni nikoli prakticirala odpuščanje kot rešitev problemov. Samo odpuščanje (kot ga zapoveduje tudi krščanska vera) je jedro problematike. Odpustiti nekaj, kar nismo predelali je izjemno škodljivo. V psihoterapiji se gre za spoznanje, nato za čustveno predelovanje in šele potem lahko na vrsto pride odpuščanje – in še to samo “lahko”. Tudi somatizacija, kot ste jo opisali že sami (npr. bolezen), je v takih primerih možna.

Premlada, slišim, da ste v stiski, zaupajte se nekomu ali poiščite pomoč pri psihoterapevtu. Ni vam treba ostati sama. Obrnete se lahko tudi na nevladne organizacije, ki jih svetuje mala.ana. Poudaril bi le to, da bi bilo za razrešitev vaših težav dobro obiskati psihoterapevta, saj strah, ki se vam je pojavil, kaže na neko globljo problematiko.

Vse lepo vam želim,
Miha Štrukelj, specializant psihoanalize

Psihoterapija Štrukelj
Psihoanalitična psihoterapija in psihoanaliza – Ljubljana

Ali kdo mogoče pozna psihoterapevta ugodnega/prijaznega študentskemu žepu? Glede osebne rasti in mogoče rahle depresije.
Sem na taki točki v življenju, da samo pogovor in izpoved čustev prijatelju ni dovolj…

Pozdravljen anotherone ,
mogoče lahko poveš kje študiraš- mislim mesto, pa bom lažje konkretno svetovala.
Tvoja razmišljanja v smeri psihoterapije se mi zdijo na mestu. To je proces, ki pomaga k osebni rasti in dobremu duševnemu zdravju.
Torej napiši malo več,
Lp
Bernarda

Hvala za odziv!
Študiram v Ljubljani.

Pozdravljen anotherone,

v Ljubljani je v zdravstvenem domu za študente na Aškerčevi, dostopna klinična psihologinja. Potrebna je napotnica, ki ti jo napiše osebni zdravnik ali pshiater. Verjetno ne boš takoj na vrsti, vendar prav zato se naroči čimprej- tukaj najdeš kontaktne informacije:
http://www.zdstudenti.si/klinicnapsihologija

Upam, da se še kaj oglasiš in poveš kako ti gre,
vse dobro,
lp
Bernarda