psihološki pregled
Moj triletnik je bil že od nekdaj bolj počasne sorte. Shodil je pri 15 mesecih, spregovoril pri dveh letih. Včeraj smo imeli psihološki pregled in psihologinja je ugotovila, da je motorično na nivoju 2,5 letnika (ne zna rezati s škarjami, stolp je bil iz samo šestih kock, pincetni prijem še ni ustrezen…), tudi govor je premalo razvit (tvori stavke, vendar ne zna pripovedovati zgodbe, opisati dogodkov). Priporočila je obravnavo v razvojni ambulanti. Zdaj pa moja dilema – ali gre res za tako hud zaostanek, da je potrebna posebna obravnava? Sem učiteljica, otroku veliko berem, mu pojem, se z njim ukvarjam. Vem, da razvoj marsikaj prinese. Npr. dva tedna nazaj še ni znal narisati kroga, zdaj riše sonce, lestev, ceste – tako on poimenuje. Poznam grafomotorične vaje, saj jih izvajam s svojimi učenci, lahko jih izvajam tudi s sinom toda – res nisem vedela, da bi moral biti pri treh letih že toliko bolj motorično razvit kot je. Enostavno me je vse skupaj šokiralo, sploh izjava, da bo imel v šoli težave. Pri treh letih je vendar še cel svet pred njim!
Prosim, svetujte mi. Ali bo zelo narobe, če bi počakala še npr. pol leta in dala otroku možnost, da razvije svoje potenciale?
Naprošam tudi mamice, ki ste bile v podobnem položaju, da mi posredujete svoje izkušnje.
Hvala za pomoč in lep pozdrav!
Darja
Pozdravljena!
Sama imam sicer gibalno oviranega otroka, ki ima, poleg vseh težav tudi primankljaj na motoriki.
Poleg nevrofizioterapije obiskuje tudi DELOVNO TERAPIJO!
Jaz bi na tvojem mestu peljala otroka v razvojno ambulanto, saj ga bo imel tam priložnost videti specialist, ki je zato prav posebej izobražen. In razvojna ambulanta ni noben bav-bav :)!
Glede na opis težav, ki jih navajaš pri svojem otroku, bosta najverjetneje napotena na delovno terapijo. In tam bo otrok užival. Ker skozi igro spoznava pravilne vzorce gibanja in posledično tudi fine motorike.
Res je, da je vsak otrok drugačen, in da nekdo kmalu začne risat, pisat, govorit, nekdo drug spet kasneje, vendar s tem, ko bo tvojega otroka videl specialist samo pridobiš. Zgubit resnično nimaš kaj. Odločitev je pa seveda še vedno tvoja!
ŽIVJO,
moj sin bo jan.2007 star 3 leta. Tudi nas čaka “sistematski pregled” pri 3letih.
Tudi mene je že malo “strah” kako se bo odrezal. Skrbi me , ker ima CP-desna hemipareza. Predvsem ima težave z desno roko. Hodi na fizio in delovno terapijo. Delovna terapija mu je zelo všeč. Terapevtka je zelo super, pripravlja mu razno razne stvari. Polenta,testo,”pametne” igrače….. res marsikaj. In tudi ve in meni svetuje kako moram njega usmerjati doma. Kakšne igrače so zanj primerne.
Tudi on ne zna rezati z škarjami. Mi je terapevtka svetovala, da ga ne smemo siliti, naj samo vsake toliko časa probamo delati z škarjami. In moramo biti pozorni, da uporablja obe roki. Z eno striže z drugo drži papir.
Če bi bila na vašem mestu bi otroka peljala v razvojno ambulanto. Škoditi ne more. Če bo pa vse ok, pa toliko bolje.
lp,
jagoda
Darja,
samo nekaj mojih misli, dokler ne bo Franckinega odgovora.
Kot ste napisali je vaš triletnik »bolj počasne sorte« in v zgodnjem psihomotoričnem razvoju malce zaostaja za sovrstniki . Kot ste napisali zaostanek ni velik /vse kar nekako odstopa do 6. mesecev je še lahko tolerirano kot individualnost/ – kljub temu pa, je pomembno da otroka spremljamo. Kako bo napredoval, se bo zaostanek manjšal, večal – bo potrebno intervenirati v smislu kakšnih intenzivne terapije?
In kakšen je njegov govor? Kakšni so stavki? Je govor večinoma nerazumljiv?
Razvoj govora in motorike sta na začetku tesno povezana. Težko je tudi reči, kako bo po pol leta. Načeloma je boljše preprečiti (ali spremljati) kot sanirati.
Moje mnenje je: s pregledom nimate nič izgubiti. Lahko bo potrdil mnenje psihologinje ali ga ovrgel. Predvsem pa vas bo pomiril.
Z izjavo, da bo imel otrok težave v šoli, pa se nikar ne obremenjujte. Takšno mnenje je pri 3 letniku (če tudi malce zaostaja) za sovstniki, preuranjeno in nepremišljeno. Še posebej po enem samem pregledu.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Pošlji oblikovano (25-10-06 18:23)
Naš srednji je shodil pri 18,5 mesecih. Spregovoril v stvkih -ne spomnim se kdaj, a zelo pozno, na začetku povsem nerazumljivo. Motorično je bil izreno previden. Pri dobrih štirh je barvice držal res grozno, čla sva na mojo željo (sem defektolog) k delovni terapevtki..
Pojdita ne pregled, če bosta dobila kakšne terapije, bo samo koristilo.Decembra bo star 6 (v šolo ni šel zaradi zdravstvenih težav). Škarij ne mara , piše pa stavke, ki se jih sam spomnni. Tudi pozno je začel risati (glavnožci so zaostajali). KO mi je psihologinja predlagala logopeda zaradi R-ja, sem se namenilla počakati (do 5 let) in obisk ni bil potreben.
Edino, kar me “moti” pri tvojem opisu je slab pincetni prijem. A prime droben predmet in ga npr nese v usta, škatlo (rozina), pobere drobemn kamenček ob poti ali na pokopališču. Kako prijemlje plastične žebljičke? Če mu gre tukaj slabo, ti svetujem obisk v razvojni ambulanti in napotnico za delovnega terapevta.
Jaz bi svojega otroka vozila na vse možno. Žal so v našem koncu te vrste terapije slabo razvite. Nevrofizioterapevtko sem morala izsiliti. Ker sem bila pri starejšem pozna, ima nekaj težav). Ko sem bila sama majhna, ni bilo teh obravnav – posledico sote, da hodim in se držim res grdo, imam slabo ravnotežje (v počepu, kar se pozna na smučeh).
Napisala sem ti malo več, da se boš lažje odločila.
Izjava psihologinje res ni na mestu. Še nekaj od našega sredinčka: tudi mi smo pri štirih morali ponavljati pregled pri treh, ker ni dosegel ciljev. In ugotovitev: zna veliko stvari za pet let. -toliko za tolažbo.
Pozdrav in napiši, kaj se boš odločila.
Govor je zelo razumljiv, razločen, govori tudi črko R, sičnike in šumnike nekoliko slabše, odvisno od besede, bolj je problem, da so stavki kratki, enostavni, npr.: “Sok bi rad, V posteljo, Zobke umit….” Če ga vprašam: “Boš jedel?”, odgovori Boš jedel (in ne Bom jedel). Na vprašanje “Kaj naredimo, če nas zebe?”, je pri psihologinji odgovoril “Kapa” (in ne Damo kapo na glavo, oblečemo jopico…). Tudi običajno je tako, da razume situacijo, problem, vendar se ne zna najbolje izraziti. Ne zna opisati slike, prav tako ne zmore povedati o dogodku nekaj stavkov, na vprašanja pa odgovarja brez problemov. Še vedno pa se pri njem pojavlja čebljanje oziroma nek njegov govor. Če npr. sam “bere” knjigo, bo kakšen stavek popolnoma razumljiv, potem vmes čebljanje, nato spet razumljivo… Zelo dobro posnema med branjem mojo intonacijo, dviguje in spušča glas, je hud, vesel, takrat ko je treba.
Mimogrede – pozna vse znake avtomobilov, znake bank, trgovin, zavarovalnic, zelo veliko črk… To ga pač zanima in to sprašuje. Zna tudi nekaj pesmic, ne da bi ga učila – posluša jih tako kot pravljice in osvoji. Pri knjigi lahko presedi tudi pol ure in več.
Mogoče smo ga malce razvadili, ker mu pogosto ni treba reči več kot eno besedo, pa že vemo, kaj hoče. Zdaj sem bolj pozorna na to, postavljam mu še dodatna vprašanja. Ne vem, koliko je koristno, da cele stavke ponavlja za mano? Npr. če ga vprašam:” Kam bi šli danes popoldan?” in on reče “Igrišče”, da mora ponoviti za mano “Danes bi šli na igrišče.”
Pravzaprav do obiska pri psihologu sploh nisem razmišljala, da je kaj hudo narobe. Zavedala sem se, da je bolj počasen, vendar razumen fant, motorično nespreten tudi nekoliko zaradi preveč skrbnih staršev (delamo stvari namesto njega) in premalo izkušenj (ne mara kock, škarij še ni imel v roki). Zdaj ga bom skušala malo bolj motivirati še za kaj drugega kot knjige.
Hvala za vsa mnenja in lep pozdrav!
Darja
Pozdravljeni!
Imam hčerko nedonošenko, za katero so trdili, da bo zaostanek v razvoju zelo viden in vam povem,da se je z obiskom RA, domačim delom in ukvarjanjem z otrokom dosti naredilo.
Opažam,da če ji prepustim, da sama pokaže kaj hoče pokaže več (npr. ne vsiljujem knjigic tisti trenutek, ker jaz želim brati).
Še pred tremi meseci ni hotela govoriti kaj dosti. Zdaj pri dveh letih pa govori v stavkih do 5 besed, loči barve, nariše krog, polža, trikotnik, črto, piko,…. zna poimenovati zelo veliko stvari. Včeraj so delali v vrtcu prvo slikanico in sem malo primerjala slikanice med sabo (ob nalepkah so bili napisani izrazi, ki so jih otroci povedali ob videni slikici), da je bila med zgovornimi. Je pa najmlajša v skupini in če prištejem še mesece zaradi prezgodnjega rojstvo, je daleč najmlajša.
Dejstvo je, da en mesec pri otroku lahko prinese zelo dosti pri razvoju. Razmišljam malo na glas: mogoče pa ti preveč govoriš ob vajini igri?
Darja,
glede na to, kar ste napisala, bi vam svetovala, da otroka pregleda še logoped. Res je, da otrok lahko manj uporablja govor tudi zaradi pretirane starševske skrbi (ko takoj vskočimo), lahko pa se vzrok skriva drugje. Moje načelo je boljše preprečiti kot sanirati, logoped pa vam bo znal tudi boljše svetovati, kako in kaj naprej.
Govora in jezika se učimo s posnemenjem. Otroku to da ponavlja besede ali stavke za vami, ne bo pomagalo “naučiti” kako in zakaj mora izgovoriti stavek, besedo, glas. Boljše, je da vi ponovite pravilen stavek, mu še nekaj novega dodate in tako nadaljujete komunikacijo.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Draga Darja!
Imam hčerko staro 3,5 leta. Tudi pri nas je psihologinja rekla, da ima neenakomeren razvoj npr. da pozna stvari, ki jih znajo 5 letniki, ene stvari pa ne oblvlada, ki jih že dve letniki. Ima tudi epilepsijo.
Tudi jaz sem bila šokirana, saj se mi je zdela čisto povprečna, mogoče nekoliko pošasnejša:
– gibalno: gre na topogan, hodi po igralih, po stopnicah sicer gre sama ,vendar se zaradi previdnosti rajši prime za ograjo
– govori ogromno, vendar včasih nerazločno, pogosto ponavlja moje vprašanje kot odgovor: jo vprašam: boš sok – ona reče boš (namesto bom)
– ni samostojna
– ima nekoliko slabšo koncentracijo, hitro menjuje igrače
Pa smo šli v razvojno ambulanto. Tam jo je pregledala pediatrinja in usmerila, dodatno čez pol leta psiholog, delovna terapija in defektolog.
Psihologinja je rekla, da je zelo napredovala in da je na slabem povprečju in predlagala kontrolo čez 1 leto.
Pri delovni terapiji pa je zelo super. To punčka vzame kot del telovadbe. In mislim, da ji samo koristi. Tam uživa, se uči, sestavlja, igra.
Na defektologa še čakamo.
Skratka če povzamem – obiskovanje teh specialistov lahko tvojemu otroku samo koristi. Veliko bolje, da manjke nadoknadi sedaj, kot da bi imel težave, ko bo šel v šolo. Gledaj na te terapije pozitivno.
Če te še kaj zanima me vprašaj.
Hvala vsem za mnenja in nasvete, še dodatna pojasnila:
za Alešo – mogoče res preveč govorim (poklicna deformacija – učiteljica) in otroku ne pustim dovolj aktivnosti. Se bom potrudila in malo utišala.
za Mroža – pobira kamenčke, drobtine, žebljičke, pravzaprav do pregleda sploh nisem pomislila, da ima slab pincetni prijem. Zdaj ga bolj opazujem in se mi zdi, da pobira občasno s celo roko in ne samo s palcem-kazalcem. To bova kar sama trenirala.
Od kolegice, ki je defektologinja, sem dobila zbirko Majhni koraki. Najprej bom ocenila, kje je moje dete, potem pa v akcijo! Nameravam se naročiti tudi v RA. Kot ste zapisale, škodi gotovo ne, ravno nasprotno!
Še enkrat hvala za vse odgovore in lepe praznike!
Darja