Psihično nasilje
Pozdravljeni!
Ne vem. če sem se ravno obrnila na pravi naslov, pa vendar prosim za mnenje.
Sem mati 12. letne hčerke, ki vsak dan preživi 2-3 ure pri mojih starših.
(čas po pouku in končanjem moje službe)
Naj povem, da imam čudovito mamo, ki jo hčerka obožuje in pa očeta s katerim se hčerka ne razume. Oče je zelo pokroviteljski, vse mora biti po njegovem, pred njim morajo vsi stati mirno. Z hčerko sta v nenehnem sporu, saj mu sama pove vedno svoje mnenje v vsaki stvari ki je na sporedu. Tega moj oče ne prenese in ogenj je v strehi.
Tako je bilo že v moji mladosti, za razliko v tem, da je oče takrat tudi ogromno pil in bil agresiven tako do mame (fizično in psihično), kot do naju z sestro predvsem psihično. Nikoli nisva nič naredile dobro, bile sva nesposobni za vse …, Takšne psihične obremenitve ima zdaj moja deklica.
Na meni je to pustilo ogromne posledice, saj sem prava živčna razvalina z nenehnimi depresijskimi epizodami.
Sama sem že hotela, prepovedat oz. zelo omejit stike, vendar se hčerka temu opira zaradi babice na katero je zelo navezana, pa tudi sama ne želim mame kaznovati s tem, da ne bo videvala vnukinje, saj jo ima zelo rada.
Kaj naj storim?
Hvala za nasvet!
Prav čudi me, da kljub temu, da si vse to sama dala skozi, puščaš svojo hčerko k tem “psihopatu”, ki očitno ustrahuje celotno družino. In vi se mu pri tem puščate, predvsem pa mama, ki je žrtvujoča in povsem psihično odvisna od tega človeka. Mislim, da če ne bi mama vztrajala vsa ta leta z njim, bi tudi ti danes bila brez psihičnih posledic. Kaj pa pravi na to oče tvoje hčerke?
Razloži tvoji hčerki, da nima smisla, da se z njim stalno krega, da to pravzaprav nikamor ne vodi. Lahko se pa tvoja hči dobiva z babico kje drugje. No, verjetno si ona tega ne želi. Resnična rešitev bi bila, da jih tvoja hči obiskuje s tabo, tako da jo lahko ti zaščitiš pred njim. Samo ne dovoli, da bo tvoja hči na svoja mlada pleča prevzela vlogo, nekoga, ki se bori za babico in mamo proti nasilnemu dedku, ker mu vidve ne upata nič reči. In potem mora ona prenašati frustracije ob tem, ker se temu človeku ne da nič dopovedati. Najbolje bi bilo, da bi ga vsi skupaj postavili pred dejstvo, da se mora spremenit ali pa bo ostal sam, ker svojo familijo jemlje preveč samoumevno.
Ne pusti, da uniči psiho tvojega otroka. Le pogumno!
Suzi
Pogovori se s hčerko – kaj si želi ona. Stara je dovolj, da bi ji lahko povedala tudi o svojih strahovih in svoji preteklosti. Ne misli, da hči ne čuti tvojega strahu in negativnih vibracij, ki jih oddajaš, ko si ob očetu. Tudi zato, da bi zaščitila tebe, ki si pred njim nemočna, se z njim prepira. Pogovori se z njo- hvaležna ti bo. Ti pa boš morda malo bolj mirna. Obema bo koristilo.