Lep pozdrav!
Ne vem, če je to primeren forum, vendar ne vem, kam drugam bi lahko uvrstil to temo.
Problema pa nimam jaz, ampak moja mami.

Zgodba se začenja pred nekaj leti, ko je mami izgubila bližnjo osebo. Od takrat naprej je šlo njeno življenje samo še navzdol.
Zaradi hude depresije, sekiranja v kombinaciji s hudim stresom (služba in drugi hudi problemi) je mama psihično povsem izčrpana, kar se sedaj odraža že s telesnih znaki (bolečine v želodcu, slabosti, glavoboli, vrtenje, tresenje…). Stanje je že kar nekaj časa alarmantno. Mami se zdravi z antidepresivi, druge terapije pa zavrača. Ima tudi prekomerno težo, pred 7-10 leti pa je prenehala z dvajsetletnim verižnim kajenjem. Bila je tudi izpostavljena azbestu. Seštevek vseh teh faktorjev da srhljivo vsoto.

Če se zadeve tako nadaljujejo, težko verjamem, da lahko mamo dočaka več kot 10 let oz. vsaj ne brez kakšnih hujših zdravstvenih težav.

Kaj lahko storim kot 18 letnik? Psihična pomoč in vzpodbuda za terapije, hujšanje in zdravo življenje je edino, kar mi pade na pamet, a nekako se mi zdi, da bi moral storiti več…
Mami meni, da bi lahko storila več, da bi preprečila smrt bližnje osebe, čeprav to ni res.
Zaradi tega se neprestano obremenjuje.

Vsakega nasveta bom vesel.

Mamici lahko pomagaš tako,da ji poveš,da veš za njeno bolečino,da jo glede tega zastopiš,vendar ji pomagaj zastopiti,da obstajaš tudi ti.
Dokler nisem prebrala tvojega sporočila,sploh nisem vedela kaj moj sin,leto mlajši od tebe,preživlja po smrti moje mamice.
Nekako sem navajena reči,da imam vse rada,ampak to drži.

če že imaš vozniški izpit in avto, jo naslednji vikend spokaj v avto in pelji na izlet na Roglo.
Tam je moja mami vedno našla svoj mir – pojdita na sprehod, nato na dobro kosilo na kočo na Pesku, za zaključek pa morda še v toplice spodaj.
lpk

Lepo, da te skrbi za tvojo mami, glede na tvoja leta predvidevam, da je še sorazmerno mlada, nekje med 40 in 50.

Predvsem ji daj vedeti, da jo kljub njenim težavam imaš rad, da jo razumeš, da ji želiš pomagat in da je ne bi rad izgubil, torej naj se potrudi zate, če se vsaj zate na more.

Mogoče bi bilo najbolje, da se z njo pogovarja kakšna prijateljica, mogoče bi bil pogovor ženska z žensko bolj učinkovit. Upam, da ima kakšno ?!

Da bi jo pobasal v avto in peljal na kosilo, izlet… mislim da vsaj za začetek to ni tisto pravo, če se nekdo sam v sebi slabo počuti, mu tudi lepe stvari ne naredijo veselja.

Res je težko svetovati, želim pa ti veliko dobre volje in potrpljenja, ki jo boš potreboval.