prvotna družina (od Marabela)
Odgovor Marabeli, ki ni želela, da se objavi njeno vprašanje.
Če v miru in dobro pogledate, se ni kaj dosti spremenilo. Vaš moški je še vedno v odnosu z obema: z vami in bivšo ženo. Res je, da je ločen in da živi v svojem stanovanju. Vendar do tega ni prišlo po njegovi odločitvi, ampak se je tako odločila njegova žena. Ker se sam ni zmogel odločiti, je na nek način ves čas čakal, da se bo odločila ena od vaju. Ko se je (njegova žena), te odločitve ni zmogel prenesti. Že to, da se ni sam in takoj preselil k vam, je bil jasen znak, da je še vedno v izjemno močni ČUSTVENI zvezi z (bivšo) ženo in svojo družino. Težko verjamem, da je ženi povedal za afero z vami, ker je s tem želel rešiti svojo agonijo. Bolj verjetno se je za to odločil iz stiske, iz katere ni videl izhoda. Ko ni zdržal več, je pač povedal svoji ženi in nanjo tako prenesel večino svojega bremena. Njemu se ni bilo treba več odločati, zdaj je bila na vrsti žena, ki se je odločila, kot se je. Toda, kot sem že napisal, se ni nič kaj dosti spremenilo, oziroma se je samo na videz. Vsi trije še naprej veselo vrtite vaš trikotnik. Moški na varnem v svojem stanovanju, kjer si lahko sem ter tja oddahne od obeh. Bivša žena mu še naprej omogoča stike in sta morda zdaj celo bolj pristno v odnosu, kot sta bila pred ločitvijo. Vi ga pa še kar vdano čakate in se celo ukvarjate z mislimi, če ste premalo tolerantni glede njegovih stikov s prvotno družino. Če se je resnično ločil, potem njihove družine v bistvu ni več. Sta samo še starša, ki naj bi imela med sabo odnos, ki se tiče samo usklajevanja glede starševstva. Zraven so samo še odnosi med posameznim staršem in otroki. Če se med njimi dogaja kaj dosti več od tega (lahko samo ugibam), potem gre za ločitev samo na papirju, vi pa ste ne samo preveč tolerantni, ampak morda celo kar preveč naivni.
Kakor koli že, ostaja dejstvo, da se vaš moški še kar ne more odločiti, vi ga pa čakate iz takih in drugačnih razlogov že dolga leta. In ga boste po vsej verjetnosti še naprej, saj je težko verjeti, da se bo on. Zakaj? Ker mu tako kot je, trenutno povsem ustreza in spet čaka. Čaka lahko in tudi verjetno bo, dokler mu bosta to obe omogočali. Da čaka on, je torej na nek način razumljivo. Toda zakaj in na kaj čakate vi? Časa za njegovo odločitev je bilo že več kot dovolj. Če se ni zmogel odločiti do zdaj, se bo zelo težko tudi v prihodnje. Ali vas »meče na finto«, kot pišete, ne vem. Vsekakor meče na finto sebe. Koliko je obisk terapevta samo še ena megla, ki bi zastrla vaš pogled, tudi ne vem. Ali pa morda čaka, da mu bo terapevt dal čudežni odgovor, kako naj se odloči. Nobena terapija mu ne bo pomagala, da se odloči. Terapija mu bo kvečjemu pomagala, da zdrži pri svoji odločitvi, toda šele ko jo sprejme. Oziroma ko se zave, da jo je sprejel. Ker on jo namreč že je: ne more od svoje (bivše) žene. To pomeni, da se je odločil zanjo. Ampak v tem vašem trikotniku očitno nobeden tega ne sme videti. Če bi videl to vaš moški, bi to zahtevalo, da takoj in povsem prekine odnos z vami. Če bi to videla njegova bivša žena, potem bi si morala priznati, da je bila ločitev samo farsa in bi morala požreti kar nekaj svojega ranjenega ponosa. Če bi videli vi, bi morali sprejeti, da ste toliko časa čakali zaman. Resnično vam želim, da so tile stavki prekruti in da sem se zmotil. Ampak kar koli drugega bi vam napisal, ne bi bilo iskreno. Jaz lahko samo ugibam, vam pa ni treba in tudi skrajni čas je, da nehate. Vašega moškega postavite pred jasno dejstvo, naj se odloči med vami in bivšo ženo. Ne gre za odločitev med vami in družino, ki je zaradi ločitve naj ne bi bilo več. Ne gre za odločitev med vami in njegovimi otroki, saj bodo ti za vedno njegovi. Preprosto samo med vami in bivšo ženo. Dokler se ne odloči, z njim prekinite vse odnose in kontakte. Seveda s tem tvegate, da mu boste dali izgovor, da se bo lahko »odločil« za svojo bivšo ženo. Toda s tem ne tvegate čisto nič drugega kot to, da boste razbili svoje iluzije.
Nekdo v tem trikotniku bo moral narediti konec temu hecanju. Vem, da vas je strah, toda edini način, da »dobite« svojega moškega je, da se mu začasno odpoveste. Če pa se bo to »začasno« spremenilo v trajno: potem tega moškega nikoli niste »imeli« in nikoli ni imel resnih namenov biti z vami. Če to drži, ali bi res pristali na to, da bi bil z vami samo zato, ker bi ga žena dokončno napodila. Si predstavljate s kakšnim bremenom bi začela vajin odnos? Želim vam, da zberete dovolj poguma, da se nehate ukvarjati z njegovimi krizami in težavami, ampak se posvetite svojim. Se bojim, da ste že kar nekaj časa do vratu v njih. Zato ukrepajte čim prej – namesto vas in za vas nihče ne bo naredil nič.
Lepo vas pozdravljam
