Po štirih letih zveze me je prevaral. Imela sva zelo dobro zvezo, se res razumela, uživala skupaj, si gradila domek, čez njega kot fanta nimam slabe pripombe. Je fant, ki si ga lahko samo želim. Takšnega ne bom več imela. Imel me je rad, zelo rad, pomenila sem mu vse. To verjamem. Nekega večera je odšel s prijatelji ven. Napili so se ga. Zelo. Nanj pijača vpliva slabo, sploh ne ve kaj dela in zato se zelo poredko napije. SPloh pa se ponavadi skupaj, če se, saj imava isto družbo. Takrat me ni bilo zraven. Slučajno sta šla z neko punco (kar eno) v isto smer domov in naneslo je da je pristala z njim v postelji, v najini postelji. Potem mi je to skrival 3 mesece, a ni več mogel, veliko je prejokal (on nikdar sicer ne joka),pritisk je bil prevelik in priznal mi je. Jaz sem mu 95% zaupala (toliko kolikor bi lahku pač komerkoli), vedela sem, da njegova preteklost ni bleščeča, a vedela sem tudi, da je mladost norost in da rad ni imel še nobene. Ne dvomim v njegova čsutva. On ne prosi odpuščanja, ker ve da ga ne bo dobil. Ne vem zakaj je to naredil, tudi on ne. Pravi, da je pač butelj, kreten, da nima možgan, da sploh ni mislil, da mu je pač vse v glavi odpovedalo in da se je zgodilo. Že od nekdaj ve, da se pijan sploh nima pod kontrolo in da ne roke v ogenj, da si ne zaupa. Jaz sem mu, saj mi je vedno izkazoval le ljubezen, me imel rad, mi stal ob strani, nisem imela občutka da bi kakorkoli razmišljal o drugih. Vem, da to ni izgovor, tudi on ve, da je neodpustljivo dejanje za katerega si ni mislil, da ga bo sposoben storiti in me tako prizadeti. Ni izgovor alkohol, ni izgovor, ni hujšega za zvezo. In vem, da v podobni situaciji bi bil to sposoben ponoviti…

Ampak kako iti naprej, kako ga pozabiti, kako slabo misliti o njem, ko pa sicer res nimam slabe besede o njem. Sem že imela zveze, pa ko so se končale sem pač vedela, da to ni bilo to, da mi nekaj ni ustrezalo, da mi fant ni bil ok. Tukaj je pa vse štimalo. In pravkar urejeno stanovanje..Res še ne dojamem, ne vem kako je lahko to naredil, pokvaril vse, izgubil vse…

Ne vem kako iti naprej..ko ga imam še vedno rada..ko vem, da je sicer super fant…vem pa tudi, da mu nikoli ne bom zaupala, da nočem živeti v strahu, ga imeti na vrvici..to ni življenje…

Spoštovana Avguština,

morda ne veste, ampak eno je kristalno jasno: imate ga radi in on ima vas. Tu ni dvoma. In nihče od vaju zares ne ve, zakaj je prišlo do prevare. Za razliko od drugih primerov, kjer osebe v nedogled tajijo in zanikajo prevaro, je v vašem odnosu lahko vsaj malo spodbudno to, da je priznal, saj ga je notranja vest dobesedno zlomila in te stiske ni mogel več zadrževati le zase. Je bila preveliko breme. Ne vem, če ste tudi sami lahko opazili kako razliko v vedenju vašega fanta v tistem času. A odgovornost za storjeno bo moral v vsakem primeru prevzeti sam in se soočiti z vsemi posledicami, ki so se sedaj pokazale v vajinem odnosu. Niti izguba kontrole, niti alkohol, “norost”, skleroza, “butelj” ali drugi izgovori mu tega ne morejo opravičiti ali izbrisati. Uničeno je zaupanje, bližina in varnost, povečana je negotovost, dvomi, strah in bolečina, ki ju lahko čutite v vajinem odnosu. Kako naprej?

Vsekakor s številnimi pogovori. Morda boste rekli “pa nič ne pomaga, ne morem mu več zaupati”, že res, a potreben je čas in prostor. Najprej se bosta vsekakor morala umiriti, vsak pri sebi in tudi skupaj odločiti, kako bosta naprej, ali želita znova poskusiti. Če bosta poskusila znova, bosta morala vključiti čimveč pogovorov samo o vama: kako sta drug z drugim, koliko se pogrešata, koliko sta zaradi mogoče drugih obveznosti začela zapostavljati drug drugega, morda je bilo stresno obdobje, stiska kje drugje, preobremenjenost v službi,…karkoli. Vsekakor se bo v odnosu prelilo še veliko jeze, besa, krivic, tudi žalosti in težkih občutkov, ki ste jih doživeli zaradi prevare. Včasih se res zdi, kot da je vse zaman in da bi človek najraje obupal in odprl novo poglavje. Samo da ne bi bilo treba iti skozi vse to. A mnogi pogovori počasi le prinesejo tudi odgovore – odgovore vam, da boste vedeli, če je to to, to, kar res želite, če ste le tako srečni, izpolnjeni, veseli… Tako pa se počasi lahko začne kreirati tudi zaupanje med vama. V miru razmislite še o pogojih, ki bodo vam pomagali, da se lažje odločite za odnos z njim in ga o njih jasno seznanite (npr. kaj boste storili, če najdete le 1 sms). Vzemite si čas zase, če vas bo to sprostilo. Če vas bo resnično pripravljen razumeti in slišati, kako vam je, je to dober znak. To boste začutili in vedeli. Sprejeti pa bo moral tudi napako, ki jo je storil: ne le vam, tudi sebi.

Morda pa je le vredno poskusiti. Zaupajte si in srečno.