Prvi podoj novorojenčka takoj po porodu
Imam vprašanje za tiste, ki ste rodile v MB porodnišnici. Ali dobiš otročka takoj , ko rodiš na prsi, da ga lahko podojiš? Ko sem rodila prvič (7 let nazaj) so mi hčerko sicer takoj pokazali in mi jo dali, vendar so jo nato odnesli in sem jo dobila šele po 4 urah, ko so mene pripeljali iz intenzivne. V knjigi Dojenje in materinstvo iz srca pa sem zasledila, da je pomembno, da prvič otroka podojiš nekako v 20 min po rojstvu.
LP, Meti
Ne vem, kakšna je praksa v MB porodnišnici. Načeloma naj bi se otrok podojil čimprej po porodu, najkasneje v prvih 40 minutah. Včasih je to dejanje zelo odvisno od stanja matere (po nekaterih porodih je potrebno poskrbeti za mater – iztipanje, transfuzije, infuzije, …) ali otroka zato se to ne zgodi vedno.
Idelano bi bilo, da bi mati takoj po porodu imela otroka kakšno minuto nižje od maternice, ona pa bila v pokončnem položaju (zaradi iztiska posteljice), nato naj bi ga dvignila k sebi (še s popkovino) in ga takoj podojila. To dejanje močno sproža oksitocin in izcejalni refleks, kar pripomore k hitrejši in lažji poroditvi posteljice in kasnejšemu dojenju.
V prvi uri po porodu so zdravi otroci ponavadi neverjetno budni, čuječi in se močno zanimajo za dogajanje okoli sebe. Nekateri po materinem trebuhu znajo celo sami splezati do dojke in se prisesati. Zato nam bradavični kolobar v nosečnosti potemni, da dojenček lažje “nacilja” bradavico pri prvih podojih.
Za dober začetek dojenja je prvi podoj kmalu po porodu zato zelo pomemben, ni pa nujen. Če ga boste zamudili, še vedno lahko veliko nadoknadite v naslednjih urah ali dnevih.
Mojega prvega po porodu nisem dojila, pravzaprav se niti spomnila nisem na to, osebje pa me k temu tudi ni spodbudilo. Ker je nato zaspal, sem ga prvič dojila (poskušala dojiti) šele zjutraj in sva imela kar hude začetniške težave.
Druga se je dojenju takoj po porodu upirala! Ni in ni se hotela pristaviti, najprej je kakšnih 40 minut budno in mirno opazovala vse okoli sebe, šele nato se je pristavila (sama).
No, pri tretjem pa se je po porodu zakompliciralo, morala sem dobiti splošno anestezijo, ker sem imela iztipanje posteljice. Ko sem se po kakšni uri prebudila iz narkoze, sem najprej zagledala ob postelji mojega moža, v naročju je imel najinega sina, ki je bil popolnoma miren in sta si strmo gledala v oči. Vsake toliko časa pa se je mali poskušal dojiti na njegovi kocinasti podlahti, he, he… In lahko sem ga podojila šele, ko sem se res dobro prebudila iz narkoze 🙁
V MB porodnišnici sem rodila s sekcijo ob treh popoldne, malčico so mi pripeljali ob osmih zvečer, možno pa bi bilo, da bi jo videla šele zjutraj. Tudi jaz se nisem spomnila (ob vsej literaturi, ki sem jo predelala v nosečnosti), da bi jo podojila, tako me je presenetila ona in naval čustev, pa je na srečo sestra, ki mi jo je dala v posteljo, vprašala, če se bova poskusili dojiti. Seveda sem rekla, da ja, in pomagala mi jo je pristaviti, ker imam vdrte bradavice, a je na srečo tamalčica presneto dober sesalček, tako da nimava nobenih problemov.
Želim ti vso srečo pri porodu! Samo ne zanašaj se preveč na babice, no, vsaj moje izkušnje iz Mb porodnišnice niso za nikamor …