prosimna pomoč
vedno sem bila oseba ki je bila komunikativa, vedno nasmejana, zmeraj sem se z usemi razumela in lahko pogovarjala v čemerkol, bila športnica z športno postavo…nato se mi je u življenje vpletla anoreksija to smem v 2-3 letih uspela pozdraviti vendar sem se bistveno prveč zredila 164 cm 68 kg. Počutim se grozno, kako grem lahko iz ene skrajnosi v drugo in zakaj je sploh do tega prišlo? ko grem s prijatelji ven veš čas tazmišljam kaj naj rečem da ji ne bo ”bedno ” z mano, veliko težje komuniciram z tistimi ki jih dobro ne poznam oz. jih želim spoznati. to je čedalje hujše. ali je to kakšna bolezen ? ali je normalno da se skoraj veš čas v glavi sprašuješ kaj povedati itd… prej sploh nisem imela skrbi. kako naj se vrnem da bom spet prava jaz. komunikativnna športna brez skrbi, pogrešam svoje življenje
pozdravljena 😀
bral sem v tvojem problemu in ti bi rad pomagal … vse te motnje ki se pojavljajo pri ljudeh anoreksija, depresije itd… so duhovne narave ker karkoli poskušaš lako ga prekriješ vendar problema neboš odpravil… glej nevem kako boš to razumela ampak moram ti povedeti resnico… za vse te stvari so krivi demoni ki nam govorijo takšne in drugačne laži da bi nam uničili kvalteto življenja ,ker sem tudi jaz enkrat imel probleme z depresijo… in za vse to so krivi ONI ! moj nasvet je da se obrneš na JEZUSA ,v mislih mu povej da te naj reši te slabosti ,teh misli ki vderajo in te naj ozdravi tega v imenu jezusa kristusa… in preverjaj misli v svoji glavi ker niso vse prave !!! vsekakor pa zaupaj v JEZUSA ker on je zdravnik vseh bolezni in slabosti in hodi za njim in boš našla srečo kot sem jo jaz 😀
@potjure Ma ne vem če so res demoni in Jezus tisti, zaradi katerih se nekdo zredi/shujša…. :/
Se pa iz pisanja avtorice lepo vidi da ji je težava zaradi katere je zapadla v anoreksijo, ostala. in to je njen občutek manjvrednosti zaradi se toliko primerja z drugimi, kaj bodo drugi rekli…itd, skratka želi jim ugajati, želi jim biti všečna, želi si pozornosti drugih.
Ta “obsedenost” s pozornostjo drugih izvira iz našega otroštva, iz naše vzgoje in se je človek včasih ne reši celo življenje, če zgolj prelaga odgovornost na druge pa čeprav so to imaginarna bitja kot so raznorazni demoni….