Skupaj sva že 20 let in pred kratkim sem od partnerja dobila vprašanje “za kaj ti mene rabiš?” Bila sem presenečena, ker veze nikoli nisem pojmovala v tej smeri temveč kot vezo dveh, ki se ne rabita, ampak se ljubita. Takšen je bil tudi moj odgovor. In zdaj me muči – ali sploh je veza iz ljubezni, če sta partnerja skupaj, ker se samo “potrebujeta” za določene stvari? Ali sem samo velik idealist? Sicer od partnerja besed “ljubim te” nikoli nisem slišala izrečenih, vendar nisem vanjo do sedaj nikoli dvomila. Zdaj pa me muči, da me partner ne ljubi, ampak sem samo bila “najbolj ustrezna kandidatka”.Kako pa vi to razumete?

Hvala.

Vse sorte si lahko predstavljaš, dokler od njega ne izveš, kako je to mislil. Šele od tu dalje se da realno pogovarjat, a ne?

A si se mogoče vprašala, zakaj se mu je takšno vprašanje sploh porodilo?
A ga pohvališ, mu nameniš lepo besedo – gesto,… le takrat ko postori kaj okoli hiše, uredi zadeve( domači mojster), prinese nakup iz trgovine, pospravi stanovanje,……
Drugače pa nič? Mogoče pa rabi občutek, da ni samo za “urejanje moških” zadev?