Prosim za pomoč.

Meni zelo dragi osebi je umrl dojenček, novorojenček. ne zanm opisati bridkosti, ki jo ob tem doživljam. še slutiti ne morem, kaj preživljata starša. Ne vem kaj naj jima rečem, kaj naj naredim, nudim lahko le svoj objem in da jočemo skupaj. Vseeno pa želim narediti vsaj še kaj, prebrala sem knjigo prazna zibka, strto srce.

prosim pa vas za pomoč pri dilemi- mogoče se vam bo zdelo neumno, nezrelo, kar koli ne vem, vseeno vas sprašujem, ker pač res ne vem kaj storiti. Mamici bi želela podariti šopek. S tem ji želim pokazati, da ni zatajila, ali kar koli si že mogoče misli, da je izpolnila svoje poslanstvo, čeprav ji je bil otroček odvzet. mamica z dojenčkom ima otroški jok, kupe česttk in cvetja. Mamica umrlega novorojenčka nič od tega, samo sožalja. rada bi ji podarila šopek, pa se bojim, da si ga mogoče ne bi želela. da bi ji bilo s te, še težje. prosim vas dragi starši, ki ste sami šli skozi to, bi si vi to želeli ali ne?

Bila sem pri mamici, skupaj sva jokali,… Sprašujem pa se, ali bi ji ne bi bilo potrebno poslati tudi sožalja? saj vem, da ji take stvari ne morejo pomagati,ampka vseeno, bi to bila dobrodošla gesta ali ne?

Ne jezite se name, kaj takega nisem nikoli pričakovala, tudi ne o tem razmišljala, da se bo kaj takega zgodilo. Nočem pa narediti česar, kar bi bilo še slabše.

Vem, da ne morem zmanjšati bolečine, vseeno vas prosim za mnjenje, ali bi bili ti dvi gesti (šopek, poslano sožalje) kljub vsemu dobrodošli? Kako bi vi to doživeli v teh prvih dneh pri izgubi vašega sončka?

hvala za pomoč

hvala Bogu, da obstajajo ljudje kot ti, bi pa jaz naredila drugače in mamici ne bi nesla šopka, temveč samo en cvet neke manjše spomladanske rožice, oz. eno cvetočo vejico

ne vem zakaj, ampak tako jaz čutim …

Mislim, da se tudi ona s šopkom ne bi dobro počutila
je pa seveda jaz ne poznam…

Ojoj, tukaj pa tudi meni vsa pamet odpove.
Žalostno.
Vendar kot je rekla nelja, en cvet ali ena cvetoča vejica….
Morda bi šlo…
Za sožalje pa ne vem.
Sožalnice so take temačne, po videzu namenjene odraslim.
Nisem še videla primerne sožalnice za otroke, dojenčke.
Pismo, čist sm odpovedala, nč ne pomagam.
Objem pa vedno pomaga, torej objemi mamico.
Aja, pa pejt na forum žalujočih za dojenčki.
Tam znajo mamice same povedat.

tudi moji prijateljici je umrl dojenček.. ne morem povedati kako sem bila jaz na tleh, niti predstavljat si ne moreš kaj doživljajo starši..stoj ji ob strani in povej da te lahko pokliče kadarkoli..jaz sem kolegico pustila 14 dni da si je opomogla, potem je ona mene sama poklicala in potem sem ji jaz povedala da je nisem hotela morit še jaz.. aja nisem je pa nikoli sama začela spraševat o dojenčku, karkoli mi je sama začela sem se pogovarjala sama pa nikoli nisem načela teme. res ji pa stojim ob strani še zmeraj.
rada pomagam ljudem v stistki in ni mi lahko če kdo doživlja kakršnokoli stisko