LEPO POZDRAVLJENI

IME MI JE DANICA IN SEM ABSOLVENTKA FAKULTETE ZA SOCIALNO DELO. PROSIM VAS ZA POMOČ, SAJ PIŠEM DIPLOMSKO NALOGO O ALKOHOLIZMU, SAMEM ŽIVLJENJU ZDRAVLJENEGA ALKOHOLIKA, NJEGOVEM DOŽIVLJANJU V ČASU ALKOHOLIZMA, ZDRAVLJENJE,…

IMAM NEKAJ VPRAŠANJ IN BILA BI ZELO ZELO HVALEŽNA VSEM, KI BI MI ODGOVORILI NA DANA VPRAŠANJA ALI PA MI NAPISALI NJIHOVO ŽIVLJENJSKO ZGODBO,…

SAMA SEM BILA TUDI ŽRTEV ALKOHOLIZMA, MOJ OČE JE BIL ALKOHOLIK VENDAR NIKOLI NI USPEL ODITI NA ZDRAVLJENJE, KER JE V TEM ČASU ŽE NAŽALOST UMRL. ZATO SEM SE TUDI SAMA ODLOČILA IZBRATI TAKŠNO TEMO ZA DIPLOMSKO NALOGO, SAJ MENIM, DA BOM S POMOČJO NJE RAZREŠILA VELIKO TEŽAV,… HVALA VAM VSEM, KI MI BOSTE POMAGALI. LEP POZDRAV

PRILAGAM VAM VPRAŠALNIK, LAHKO PA MI NAPIŠETE TUDI PROSTO SVOJO ZGODBO.
SPLOŠNI PODATKI

Spol: Ženski – Moški

Starost:
o do 30 let
o od 31 – 40 let
o od 41 – 50 let
o od 51 – 60 let
o 61 in več let
Stan:
o samski
o poročen
o ločen
o vdovel
Izobrazba:
o osnovna šola
o srednja šola
o višja šola
o visoka šola, univerza

ZAČETKI ZAPIJANJA

Kako ste prvič prišli v stik z alkoholom ?

Katerih alkoholnih pijač ste največ spili?

Pri katerih letih ste se začeli zapijati:
o od 12 – 18 leta
o od 19 – 28 leta
o od 29 – 35 leta
o od 36 – 45 leta
o od 46 – 54 leta
o od 55 leta dalje

Koliko let ste se zapijali:
o 0 – 5 let
o 6 – 10 let
o 11 – 15 let
o 16 – 20 let
o Nad 21 let

Povod za zapijanje

ALKOHOLIZEM IN DRUŽINA

Ali je kdo od vaših staršev imel težave z alkoholom ?
o DA – oče – mama
o NE

Kako bi opisali svoje otroštvo in odnose v družini?

Kaj je bilo tisto zaradi česa ste začeli vse bolj in bolj piti ? Kako ste takrat gledali na alkohol, kaj vam je pomenil ?

Ali imate kaj otrok ?
o Da
o Ne

Kako ste se vedli do partnerja, otrok ? Ste bili kdaj nasilni do njih ?

Kako so vas takrat doživljali bližnji? Partner, otroci, sorodniki ? Kakšni so bili njihovi dozivi na vaše pitje?

Kakšne obrambne mehanizme ste uporabljali? Kako ste se branili pred obtožbami, prošnjami bližnjih ?

Kako so je vaše vedenje do družine ter samo razmišljanje v času alkoholizma spremenilo ?

Odnosi v družini:
Kakšni so bili odnosi v družini pred zdravljenjem
o premalo komunikacije
o nerazumevanje
o nezaupanje
o strah
o slab zakon
o nasilje
o udarci
o laganje

Kako je potekal vaš pivski dan ? Kaj se je zgodilo ko ste prišli domov ?

Ali so vaši sodelavci slutili, da imate težave z alkoholom ?

ZDRAVLJENJE
Kdaj ste spoznali, ste zasvojeni ?

Povod za zdravljenje:
o Sam – a
o Zdravstveno stanje
o Socialna delavka
o Služba
o Sorodniki, prijatelji
o Žena – mož
o Otroci
o Okolica

Ko ste se odločili za zdravljenje na koga ste se obrnili? Kdo vam je pri tem pomagal?

Kakšni so bili občutki, ko ste se odločili za zdravljenje? Ste se vključili v zdravljenje sami ali se je v zdravljenje vključila tudi družina ?

Ali ste bili nameščeni v kakšni inštituciji? Kako ste bili zadovoljni z njihovo pomočjo ? Kaj bi spremenili?

Čas abstiniranja od začetka zdravljenja
o Manj kot 1 leto
o Od 1 do 5 let
o Od 6 do 10 let
o Od 11 do 15 let
o Od 16 do 21 let
o Od 22 do 27 let
o Več kot 28 let

Recidiva po zdravljenju:
o nikoli
o enkrat
o večkrat
PO ZDRAVLJENJU

Kako se počutite sedaj? In kako sedaj gledate na vašo preteklost?

Kaj ste pridobili s zdravljenjem ?

Kako vidite sedaj svoj prihodnosti ? Bi kaj spremenili v svojem življenju?

HVALA ŠE ENKRAT

Draga absolventka Danica,

Lepo da si se odločila za raziskovanje tovrstne problematike. Upam da ti bo tudi s pomočjo tega foruma uspelo priti do določenih podatkov in zadevo izpeljati čim bolje;

VSO SREČO TEBI, FORUMOVCEM PA- JAVITE SE IN POMAGAJTE DANICI!!!
Adijo

Pozdravljeni!

Tudi jaz bi želela nasvet v zvezi z zdravljenjem alkoholizma. Ne vem več kako naprej. Iskala sem informacije na internetu, pa vendar sem še zmeraj na začetku. Ne vem, kaj se bo moralo zgoditi, da bo temu trpljenju konec..
Moj mož,če temu sploh lahko še tako rečem, postaja čedalje bolj odvisen. Tega seveda ne prizna, tako, kot je pač značilno za alkoholike. Čez dan se zdi še dokaj normalen, a ko se dan prevesi v večer, takrat se zame prične vsakodnevna mora. Imam dva otroka, stara 6 in 14 let, od njega nimata pravzaprav ničesar več. Mož prihaja iz službe okrog 5. ure popoldan, vmes je še obvezno na kakšni ” postaji”. Potem je kakšno uro ali dve doma, nato pa ima zmeraj kakšen izgovor, da oddide. Ponavadi se po dveh urah vrne v vinjenem stanju. Kmalu zatem, pa zaspi na kavču pozno v noč. To poteka že kakšno leto ali celo dve. Prićeli smo celo z gradnjo hiše, upala sem, da ga bo to morda odvrnilo od misli na pijačo, vendar sem se pošteno zmotila. Sin se je zaprl vase, hčerka je postala bolno odvisna od mene.Nikamor pravzaprav več ne morem, ne da bi hčerka
prej ne jokala. Saj smo večno sami! Če pa je mož slučajno doma, pa je komunikacija z njim nemogoča. Velikokrat sem mu že omenila, da bo moral nekaj storiti, ker bo sicer dokončno uničil družino, vendar je vse skupaj, kot bi govoril steni. V recimo teu treznem stanju, mi sploh ničesar ne odgovori,samo posluša, hodi ven na cigaret in potem se dan spet konča enako. Če se slučajno ne uspem zadržati in rečem kakšno , ko je v vinjenem stanju, takrat mi celo grozi z samomorom. Rada bi odšla na svoje, rada bi se loćila, toda strah me je, da si resnično kaj naredi. Še
posebej, ker je to storil njegov stric!
Bojim se takšnega življenja, bojim se za otroka, nimam nikogar, ki bi mu to lahko zaupala. Moji starši živijo eno nadstropje nižje, pa verjetno se jim še sanja ne, kako hudo je z nami….
Oba imava kar odgovorni službi, jaz sem jo v zadnjem letu celo zamenjala, zato mi je še posebej težko, ker se moram še veliko naučiti. Toda s takšnimi privatnimi problemi….
Lepo prosim, če mi lahko daste kakšno informacijo na koga se naj obrnem, da mi bo lahko pomagal! Moje življenje je namreč postalo ena sama polomija.

Hvala vnaprej.

Pozdravljena,
Razumem tvojo stisko in še predobro razumem kako se počutiš. Tud jaz imam doma alkoholika in tudi moji starši ne vedo nič o tem, njegovi pa si zatiskajo oči in valijo krivdo name. Preberi si, kar sem napisala pod Ponavja se stara zgodba, da se ne ponavljam. Želim ti, da se izkoplješ ven iz tega »dreka«, saj si zaslužiš boljše življenje kot ga imaš. Piši mi na mail, lahko se še individualno pogovoriva. Lep dan ti želim

Iskreno hvala za tvoj odgovor. Prebrala sem tvojo zgodbo in še kakšno, vse pa so si bolj ali manj podobne. O Al anonu sem se že tudi sama pozanimala, vendar ne zberem dovolj poguma, da bi se tja odpravila sama! Možu sem to skupino že nekajkrat omenila, toda skoraj z zagotovostjo lahko potrdim, da on tja ne bo šel, ker si svojega problema enostavno ne prizna. Pa tudi, če se odločim, da grem, kdo mi bo čuval otroke? Pijanemu možu, ju pač ne morem zaupat, če pa za varstvo poprosim babico, pa se bo vse skupaj zdelo zelo čudno, ker je mož doma……. Pa , če bom šla, kaj bo naredil šele takrat. Mislim, da se bo napil do konca, ali pa storil najhujše. Ne bo prenesel misli, da sem jaz šla tja zaradi njega, zaradi njegove odvisnosti. On v tem stanju ne razume, da smo z nim zboleli pravzaprav vsi!
Res se vrtim v začaranem krogu, trenutno ne najdem izhoda,toda zavedam se, da bom morala nekaj storiti in to čimprej, Samo, da bi našla nekoga, ki bi mi lahko pomagal….

Še enkrat hvala.

Pozdravljena razočarana,

Hvala za vaše zaupanje na teh straneh. Definitivno so odgovornosti v službi ob otrocih, ki jih imate že same po sebi zadostno breme, če pa se ob vsem tem borite še s hudimi težavami doma pa vam verjamem, da morate biti še kako močni, da odgovornosti nekako opravljate brez večje slutnje okolice, da je kaj narobe. S starši živite v isti hiši toda nihče ne ve kako trpite ob možu, ki se pretirano vdaja alkoholu. Življenje vas je pripeljalo kot ste sami povedali do ene same polomije. In iz te polomije morate najti pot ven, vedno je potrebno iskati možnosti, da se stvari spremenijo na bolje. Spremembe pa sami veste ne pridejo kar takoj in ne iz neba. Strinjam se s Čokoladko dala vam je koristen nasvet- Al Anon vam lahko pomaga, z njihovo pomočjo boste stvari videli drugače, prijatelji s podobnimi stiskami lahko veliko naredijo, tako da pomagajo sebi kakor tudi alkoholiku, pa najsi je ta že našel pot do treznosti ali ne. Takšna skupina vas lahko pripelje do novih načinov reševanja problema. Tam boste našli ljudi, ki vas bodo razumeli. Z zanikanjem moževega alkoholizma pred starši, družino in okolico boste problem le še povečali in ne pomagali. Zanikanje problema je največja ovira za začetek zdravljenja. Alkoholizem je ob vsej svoji očitnosti stvar, ki jo ljudje, če je le mogoče, skrivajo. Z raznimi izgovori poskušajo opravičevati pitje, z vsemi sredstvi se bojujejo proti pritiskom, ki jim ga poskušajo preprečevati.
Alkoholizem je huda zasvojenost, ki pri posamezniku povzroča telesne in psihične posledice, še posebno negativno vpliva na medosebne odnose. Največje žrtve so otroci, ki so še čustveno in socialno nezreli.
Komunikacija v družinah, kjer je prisoten alkohol, izgubi svojo odprtost in spontanost. V vsaki družini, kjer je prisoten alkohol, so tako prizadete čustvene vezi članov, vloge članov in komunikacija med družinskimi člani. Družina s slabimi medčloveškimi odnosi in zgrešenim sožitnim slogom sčasoma postane razrvana družina.
Gre za postopno napredovanje družinskega razkroja zaradi alkoholizma v razvojnih stopnjah, v prvem obdobju družina zanika problem alkoholizma, o tem ne govori, žena skuša na vsak način moža odvrnit od pitja, navzven družina vzdržuje videz vzorne družine. Ne bom navajala nadaljnjih faz saj vas ne želim strašiti obenem pa upam da boste težavo čim prej začeli aktivno reševati, da do razkroja v družini ne bo prišlo. Potrebno bo definirati odnos in oceniti, ali je smiselno vztrajati v odnosu, kjer se ne počutite upoštevane in spoštovane na tak način, kot bi si to želeli, kjer ni več prave komunikacije zato v odnosu raje opustite zanikanje in razne izgovore zaradi katerih odlašate, da bi šli po pomoč. Babici povejte problem saj bo prej ali slej izvedela in zagotovo bo pripravljena popaziti na vaše otroke, če bo vedela za kako pomembno stvar gre. Sodelujte vsi. Iti po pomoč ni sramotno, alkoholizem se lahko zgodi v vsaki družini. Že res, da bo mož zaradi vsega tega lahko še bolj pod pritiskom in vzkipljiv toda resnico je vedno težko sprejeti. Nikar ne pričakujte, da bi šel mož takoj z vami po pomoč, do tega se bojim je še daleč. Mu pa odkrito povejte kam in s kakšnim razlogom odhajate na skupino. Bolje ogenj v strehi takoj, kot pa leta tlenja in na koncu pogorišče. Bo vsaj pričel razmišljati in se zavedati kako daleč je. Skupaj s starši se z njim odkrito pomenite, vsak naj jasno opredeli svoja stališča. Draga gospa proč z izgovori, priznajte tudi vi sami sebi in vašim najbližjim, da je mož v resnih težavah. V tej zgodbi gre za vse vas, družina ste vsi, v prvi vrsti pa pomislite na otroke, ki si zaslužijo zrelega očeta. Popolnoma vas razumem, da je to dejstvo težko povedati, priznati, toda žal drugače ne gre. S skrivanjem in prikrivanjem agonijo le še podaljšujete in na tak način možu omogočate, da se umika in beži stran od resnice.
Kako pravijo- ko začutiš stisko, bolečino, jo podeli s prijateljem in odvzel ji boš moč. Čokoladka vam je dala koristen nasvet- sprejmite ga.
Uspehov v novi službi in razrešitev težav vam želim. Držimo pesti, da bo vaša družina ponovno zaživela.
Javite se nam še kaj.
LP

Ga. Vesna Pečelin!

Iskreno hvala za prijazne in spodbudne besede. Človek jih v takšni situaciji še kako potrebuje. Verjetno bom resnično poskusila z vključitvijo v Al-anon, saj mi kaj drugega tudi ne preostane. Mi pa pri možu resnično ni jasno, kako lahko, tako, kot npr. danes do 7. ure zvečer zdrži praktično brez alkohola, se ves dan dokaj normalno vede, nato pa, kot strela z jasnega, smo že spet tam, pri isti vsakodnevni zgodbi. Ali mi lahko na osnovi tega ugotovite, kako hudo je z njim, oz. na kateri stopnji zasvojenosti je?

Hvala.

Lep pozdrav!

Zdravo še enkrat,

Za tiste, ki z alkoholom nimajo težav so včasih dejanja tistih drugih nerazumljiva in nelogična. Alkohol lahko napravi marsikaj iz človeka lahko ga zasužnji do te mere, da je ljudem poleg veliko stvari povsem nejasnih.
O tem na kateri stopnji je trenutno vaš mož je natančno težko reči. Kako pravijo, sto ljudi, sto čudi. Tudi sam proces zasvojenosti z alkoholom je preobsežen in prekompliciran, da bi ga poenostavljali.
Stroka loči različne tipe alkoholikov in posamezne faze napredovanja alkoholne zasvojenosti. Nekateri zdržijo brez alkohola tudi več dni, tednov ali tudi mesecev. Tipe uživalcev akoholnih pijač pa na splošno delimo na zmerne pivce – ti občasno kaj popijejo, vendar zaradi tega niso prizadeti ne oni, ne njihova okolica in tisti pivci, ki s pitjem že pretiravajo in za njih je značilno tudi dolgotrajnejše uživanje alkoholnih pijač, kar že označujemo z zlorabo. Osebe,ki pa so odvisne od alkohola s pitjem nadaljujejo, kljub temu, da vedo, da jim škoduje. Svojega vedenja več ne morejo izbirati. Dejanje venomer ponavljajo, kljub temu, da se zavedajo škodljivosti tovrstnega vedenja in mu tudi že lahko povzročajo težave v njihovi socialni mreži.
V stroki ločijo naslednje tipe alkoholikov:
Alfa alkoholiki – količino popite alkoholne pijače še lahko nadzirajo in tudi abstinirajo še lahko. Ob prenehanju pitja se ne pojavi abstinenčna kriza. Vendarle pa pijejo več, kot imajo ljudje za normalno, težave zaradi pitja alkohola že nastajajo, predvsem v medsebojnih odnosih z najbližjimi. Ta tip alkoholizma lahko postopoma preide v gama in delta tip.
Beta (v vinorodnih krajih, kjer je pitje alkoholnih pijač del prehrane in življenja). Tudi ta tip alkoholizma se lahko razvija naprej v težje oblike.
Gama alkoholiki so alkoholiki težje vrste. Toleranca je zvišana, alkoholiki ne morejo nadzorovati količine, ki jo bodo popili, telo se je navadilo na alkohol, motnje in težave pa so lahko zelo hude na vseh ravneh. Tudi gama alkoholiki lahko še abstinirajo, ne da bi se pojavil abstinenčni sindrom. To so »občasni« alkoholiki, ki popivajo samo občasno in lahko krajši ali daljši čas zdržijo brez alkohola, ko pa spijejo prvi kozarec, se ne morejo ustaviti in pijejo do hude pijanosti. Potem popivajo cel dan, več dni ali celo več tednov.
Delta alkoholiki so stalno vinjeni alkoholiki, ki brez pijače ne morejo zdržati niti en dan. Pijejo ves dan po malem, »dolivajo« telesu potrebno »dozo«. Ko zjutraj vstanejo, imajo abstinenčne težave, ki se kažejo v obliki tresenja, glavobola, razdražljivosti, bruhanja ipd.
Delta alkoholiki so že duševno in telesno odvisni od alkohola, zato abstinence niso sposobni.
Epsilon alkoholiki ali dipsomani so alkoholiki, ki neko obdobje pijančujejo, potem pa spet nekaj časa živijo normalno, torej brez alkohola.
Zeta alkoholiki so tisti, pri katerih je s pitjem povezana bolestna agresivnost.

Človek se vedno umika v omamo z željo po užitku saj alkohol (navidezno in za kratek čas) pokrije vse potrebe po užitku. Seveda kasneje, po streznitvi, ostane občutek praznine in nezadovoljstva. Zasvojeni z alkoholom ta občutek ponovno prežene po stari, ustaljeni poti – z alkoholom. In tako je »začaran krog« sklenjen. Alkohol na videz dobro pokrije potrebe, toda z abstinenco nastane velika praznina, ki jo je nujno potrebno nadomestiti z novimi načini ravnanja – zadovoljevanja potreb v nasprotnem primeru slej ko prej pride spet do ponovnega pitja. Pitje je namreč star, poznan način, kako »se spet počutiti bolje«, seveda le za kratek čas. Zasvojenost je škodljiva potreba z mnogimi negativnimi posledicami, ki se kažejo na vseh človekovih ravneh (težave ne le na telesnem nivoju- zdravstvene težave zaradi pitja, pač pa tudi socialne posledice, skrhani odnosi v družini, službi, družbi, psihične ali duševne motnje, duhovne motnje- oženje človekove svobode in odgovornosti.., pomanjkanje volje do smisla ipd.)
O zasvojenosti z alkoholom govorimo, ko človek ne more več svobodno odločati o tem ali bo pil ali ne, ampak piti mora, pijačo potrebuje. To je tudi razlog, da zasvojeni posameznik to vedenje (pitje) ponavlja, čeprav mu škoduje in ko se na vseh človekovih ravneh začnejo zadeve rušiti. Te stvari so ponavadi največji pokazatelj kje se človek, ki pretirano pije trenutno nahaja. Več, ko je porušenega (razdrti odnosi v družini, izguba prijateljev, izguba službe, izguba smisla, nezanimanje za nič, le še za alkohol ipd.) bolj na »dnu« človek je.
Draga zaskrbljena žena jaz vam svetujem, da resnično zberete ves pogum in se odpravite na skupino Al Anon, lahko pa me tudi pokličete na spodnjo telefonsko številko. Vem, da ste nadvse zaskrbljeni toda s paniko ne boste ničesar rešili. Bolj koristno kot ugotavljanje na kakšni stopnji zasvojenosti je vaš mož je stopiti v akcijo, in ne glede na to, če se vam mož izmika ga soočite in mu predstavite vse vaše strahove ipd. brez olepševanj in v normalnem tonu. Imam občutek, da je v vajinem zakonu še mnogo priložnosti, morda je ta neprijetnost sedaj priložnost za vajino medsebojno rast. Tesnobo in občutek, da nam je neprijetno živeti z nekom je znamenje ujetosti in je nujni začetek nove poti. Upajte si in zaupajte, da se z iskanjem pride do nečesa pozitivnega.
So dnevi in obdobja v življenju, ki jih moraš preprosto preživeti z vero, da za dežjem posije sonce.
Kar pogumno!
Adijo

Pozdravljeni

Ponovno se vam zahvaljujem za izčrpen odgovor, trenutno ste Vi edina oseba, ki se ji lahko zaupam.
Danes se je ponovno zgodilo enako, kot vedno. Mož je prišel domov okrog 10. ure zvečer, zelo
vinjen seveda in v trenutku zaspal. Sedaj se je že “uspel” premakniti iz kavča na stol!
Čeprav je ura že krepko čez polnoč, enostavno ne morem zaspati. Počutim se tako grozno, da sem morala vzeti celo helex. Ne vem,kako bom zmogla zbrati dovolj moči in se boriti, biti hkrati mama in oče, v službi delati na odgovornem delovnem mestu vsak dan po skoraj 9 ur,ker je moj obseg dela vedno većji in večji…itd. Poleg tega iamamo hude probleme z 14 letnim sinom, ki očeta enostavno več ne prenese. Praktično se nasilno-verbalno znaša nad obema, pa tudi nad svojo mlajšo 6.letno sestrico. Zelo me skrbi zanj, ker mu je pravzaprav za vse postalo vseeno. Do 7. razreda je bil praktično odličnjak, toda to, kar se dogaja zadnje čase, presega vse meje. Zavedam se, da je posredi očetovo pitje in da praktično od njega nima kaj dosti. Resnićno se bojim zanj in mislim, da brez strokovne pomoči ne bo šlo.

Najhuje pa je da moram o vseh teh problemih seznaniti tudi šolo, kar pa je seveda zame najtežje…..

Kakorkoli že, srečanja Al-anon se bom vsekakor udeležila!

Zdravo

Čisto vas razumem, da preživljate hude in težke čase saj vidite, da tudi otroci trpijo. Brez dvoma se očetovo pitje in obnašanje odraža tudi na otrocih zato ne odlašajte in kakorkoli že mimo resnice ne boste mogli iti. Težko je priznati sebi kaj šele drugim toda še enkrat poudarjam resnica je neizbežna. Zaščitite otroke!! In seveda tudi sebe!
Na kakšen način zdržati ob pritisku doma še pritisk v službi vam ne znam svetovati. Rečem lahko le to, da bodite močna in žilava, da vas to neurje ne podre. Verjamem v vas, da boste kos vsem tem življenjskim zapletom in odgovornostim. Na dolgi rok pa tako ne bi šlo, saj človek ni robot. Brez zunanje pomoči se boste izčrpali- mislite nase!!

Kako pravijo »Ko se spotakneš, se ne smeš ustaviti. Ustaviš se le toliko, da pogledaš kje si zašel potem pa narediš še daljši korak naprej«. Vzemite moč svojim strahovom, premagajte ovire, zaupajte, prisluhnite si, ne predajte se, izberite pot za katero čutite da je težavna a prava. Držim pesti, da bo šlo.

Pozdravljene,

Iskal sem pomoč na spletu zaradi problema alkoholizma in tako naletel na ta forum.
Moj problem je malo obrnjen – imam namreč problem s soprogo, ki je bila včasih “žurerka”, zadnja leta pa se pod krinko enoličnega življenja vedno bolj poglablja v kozarec. Imava dva šoloobvezna otroka, ki seveda vidita problem. Sam imam celodnevno službo in prihajam domov okrog 19. ure. Žena je takrat največkrat že pripita. Zgodi se tudi, da cel teden ne pije, a potem je lahko tudo dva tedna vsak večer bolj ali manj pijana. Hodi v službo, tako da pije šele popoldne.
Pred leti sem počakal, da so otroci zaspali in se šele takrat poskušal pogovoriti in ji prikazati problem, a sem seveda bil krivec jaz, ali pa sem dobil odgobvor v stilu – Pijana? Hočeš, da ti pokažem kaj pomeni biti pijana?! Saj se ne valjam po tleh,…
Kasneje, ko me je začela zmerjati pred otroci, sem tudi reagiral s tem, da sem pred njimi povedal, da je pijana in upal, da bo to pomagalo. večkrat se je zgodilo, da smo se dogovorili, da gremo v nedeljo popoldne na izlet ali v bazen, a ker je pri kosilu spila kozarec ali dva, je potem izzvala prepir samo, da je imela izgovor in ostala doma na kavču pred TV, kjer je preživela cel popoldan. Dostikrat sem že otrokom pripravil večetjo in jih spravil spat, ker je ona zaspala na kavču ali pa se je odpravila ven in je ni bilo nekaj ur. Bojim se sramote za otroke, ker živim v manjšem mestu in jo kaj lahko vidijo starši katerega od sošolcev/sošolk. Doma se starši pogovarjajo in otroci poslušajo; temu kaj lahko sledi zasmehovanje v šoli. Bojim se, da bi otroka dobila pečat, kar bi prav gotovo pomenilo poslabšanje uspeha, oziroma spremembo odnosov in s tem večjo podvrženost “iskanju rešitev”.
Večkrat sem že šel z otrokoma sam na dopust za nekaj dni, ker ona ni bila v stanju ali pa ker je imela obdobje pitja in bi nam dopust samo uničila. To se je že zgodilo – na dopustu se nekaj dni sploh ni treznila. Pred leti sem se o tem pogovarjal z njeno mamo in sestro, a mi nista mogli kaj dosti pomagati; mam se je jezila nanjoa ni zaleglo za dlje časa. Sicer pa ima žena že 40 let in ni več ravno smrklja.
V otroštvu je bila tudi precej nemirna, pretepala se je s fanti, najslabša šolska ocena je bila iz vedenja.Uradni izgovor jr bilo nepoznavanje očeta, ker se je njena mama zgodaj ločila, hčerko dala za nekaj let v rejo in to jo je precej prizadelo. Počutila se je namreč nevredna in odrinjena. Sam pa vseeno mislim ,da je osnovni vzrok za alkoholizem v njeni želji po nečem posebnem, užitkih, katere je težko izpolniti, saj vsakemu sledi novi. Mislim, da je problem pri večini današnjih ljudi dejstvo, da vsi gledajo v daljavo in iščejo tam neka imaginarna zadovoljstva, ne vidijo pa lepote in ljubezni, ki jih obdaja, ki ju imajo na dosegu roke. Hočejo nekaj več, vendar – nekaj več od česa?
No, da počasi zaključim – višek problema je to, da je v zadnjem času vsaj dvakrat obiskala casino` in ne vem s kakšnimi rezultati, prepričan pa sem, da ni bilo zadnjič.
To me je spodbudilo, da dejansko poiščem pomoč in obvarujem otroka, sebe in premoženje.

Hvala vsem, ki ste zgodbo prebrali, upam, da bo koristila tudi Danici, istočasno pa vas tudi prosim za nasvet – kam naj se obrnem tu na obali.

Pozdravljen ,,soprog,, !

Kako zanimivo, da ni odgovorov, v jasno postavljenih vprašanjih ljudi, kateri se zavedajo-mo kje je problem in želimo nekaj narediti, da bi stavri postavili na svoje mesto…….

Upam, da bo moj podatek v pomoč. V Betrokih obstaja društvo alkoholikov Vrtnica. Skušajte navezati kontakt z njihovo psihologinjo. Žal pri sebi ta hip nimam večć podatkov ali tel.št., vam pa jo postredujem v kolikor je ne boste našli. Javite.

Vse dobro vam želim!

Pozdravljen zaskrbljeni soprog

S težavami, kjer v družini pije žena oziroma mama se žal vse pogosteje srečujemo. Morda pa malo redkeje soprogi poiščejo pomoč. Pohvala vam, ki ste to storili!
Razpravljati o vzrokih, razlogih, motivih, ki seveda pri vsakem, ki prekomerno posega po alkoholu obstajajo a iskati morebitna opravičila v tem početju ni smiselno, vsaj v tem trenutku ne. Vsakdo ima svoje vzroke in razloge, ki pa nikdar ne smejo biti opravičilo, da lahko počne žena kar hoče prej nasprotno ravno slabe izkušnje iz preteklosti naj bi bile vodilo in vzpodbuda, da bi se žena poskušala čim bolj truditi in otrokom nuditi vse tisto kar sama kot otrok ni imela, da bi jim pokazala, da so vredni, zaželjeni in sprejeti, da bi jim dala vse tisto kar je sama kot majhna najbolj pogrešala. Ni opravičila za njeno vedenje tudi otroci si zaslužijo normalne razmere doma tudi bojazen pred morebitnim zasmehovanjem in stigmatizacijo otrok je popolnoma na mestu. Postavite ji ultimat, morda ne boste zmogli sami poiščite pomoč:

Bertoki: 05/639 50 38, Vrtnica:031 489 958 (Tomo)
Lucija: 05 67 25035 ali 040 882 282
Koper: 041 872 751,
ali
Telefonske številke:
031/744-722, 041/590-789
01/256-74-80

Želim vam, da bi skupaj našli ustrezno rešitev
Lep pozdrav

Pozdravljeni,

Najlepša hvala ge.Pečelin za odgovor.
Medtem sem se povezal z lokalno skupnostjo CSD in se dogovoril za pogovor v Aprilu, ko bomo tudi naredili načrt za nadaljnje sodelovanje. Obveščal vas bom o nadaljevanju z upanjem, da bo komu pomagalo k odločitvi.

Srečno in lep pozdrav

Sporočam vam, da obiskujem lokalni CSD, kjer imam z gospo, ki nudi pomoč na področjih zakonska zveza, družinska razmerja, osebna pomoč tedenska srečanja kjer se končno pogovarjam z nekom konstruktivno in z namenom reševanja celotne situacije – najprej na osebni ravni, osveževanju razmerja, iskanju “izgubljenih” radosti,…
Vemo, da iz prazne sklede ne moreš deliti – torej moramo najprej napolniti lastno skledo, da bi potem lahko iz nje delili drugim in jim s tem pomagali. Večkrat se v življenju ne zavedamo, kako se nam skleda prazni in naposled obupani tavamo z njo naokoli ter iščemo nekoga, ki bi nam jo ponovno napolnil. A le kdo jo lahko bolje in hitreje napolni kot mi sami? Prvi korak pa je odgovor na vprašanje – kaj nas resnično osrečuje?

Lep pozdrav in spodbuda vsem ter vesele praznike.

Minilo je nekaj mesecev in opažam, da je moje sporočilo še vedno zadnje v nizu. Mogoče je to dobro…

Osvežitev dogodkov:

Še vedno hodim na CSD, nekajkrat sva bila s soprogo skupaj, vendar naš trud na žalost ni ploden. Ona še vedno ne razume bistva problema, ki ga povzroča družini in je ona tista, ki je jasno izrazila željo po ločitvi. Beg?!
Izjavila je, da je zanjo prepozno, da noče več živeti z menoj, a na konkretno vprašanje – kaj je to kar jo tako strašno moti pri meni – ni dala konkretnega odgovora. Vprašanje sem postavil, ko sva bila na CSD, ker doma tako ali tako ne komunicirava in ne zmoreva osnovne družinske koordinacije. Še vedno se omamlja, včasih gre zvečer ven in se vrne okrog enih zjutraj, a ne pove niti otrokom kje je bila: “Na klepetu!”
Vem, da obiskuje lokalni Casino`, ne vem pa kako pogosto in kaj to finančno pomeni.
Trudim se, da bi zavestno sprejel odločitev, da ni več pomoči, saj tudi otroci zelo trpijo v odnosu, ki ga ni. Na koncu koncev pa imamo vsi pravico do sreče – otroci pa tudi odrasli!

Lep pozdrav

Pozdravljeni!

Tudi jaz se ponovno oglašam po nekaj mesecih. Moje življenje je postalo ena sama polomija.
Resnično ne vem več kako naprej! Zaradi življenja z alkoholikom, sem sedaj primorana jemati
antidpresiv PAROXAT, saj sem se pred nekaj meseci znašla ne urgenci. Moje telo me namreč enostavno ni več ubogalo. Glede tega se sedaj počutim bolje, toda problemi segajo vedno globje. Obiskujem Al-anon, psihiatrinjo, socialno delavko, vendar pa vedno znova ugotavljam, da je takšnemu načinu življenja treba narediti konec. Če želim rešiti sebe, v prvi vrsti pa otroka; 15 letnega sina in skoraj 7-letno hčer, moram ukrepati. Poskušala sem zgrda, zlepa, s pomočjo prijateljev, zdravnika, vendar vse zaman, Mojemu možu je praktično vseeno zame, za družino, službo…. ni besed, ki bi bi ga vsaj za mm premaknile na misel o zdravljenju.,,,
Skratka nameravam vložiti tožbo za razvezo, vendar pa ne vem kako začeti?! Ali mi lahko kdo svetuje, kako izpeljati ta korak. Za vsak nasvet vam bom še kako hvaležna.

Z vami “soprog” pa resnično sočustvujem, saj točno vem, kako se počutite. Če želite me lahko
tudi pokličete!

Lahko noč!
osamljena N.

Pozdravljena, N

Po daljšem času sem spet malo pogledal na to stran in videl, da sva oba še vedno v začetni fazi. Jaz sem sicer imel na Centru za socialno delo prvi svetovalni razgovor, naslednji četrtek, 20. Avgusta pa razgovor z otroci pri nas doma. Medtem se ni zgodilo nič pozitivnega v odnosu samem. Po en teden je “odsotna”, otroci so večkrat “sami” doma, brez večerje, jaz prihajam iz službe po 19h in se nekako znajdemo. Potem je en teden OK – to pomeni trezna in prijazna z otroci, jaz pa ne obstajam. S celodnevno službo, plačilom položnic in nakupom hrane nisem vreden niti, da bi mi kaj zlikala, ker “ji ne plačam”. Ves denar, ki ga porabim za družino ne šteje. Sin je v Soboto 31. Julija praznoval 10 let in cel teden pred tem je pila, tako da sem jaz v Petek naročil torto, vse nabavil za praznovanje rojstnega dne, v Soboto zjutraj pa je izjavila, da je vedno vse pripravljala ona, zato bo tokrat vse prepustila meni (izgovor) in se oblekla ter šla. Kam? Nismo vedeli. Vrnila se je v Nedeljo popoldne. Medtem smo mi praznovali in otroci, ki so prihajali na praznovanje so na vprašanje:”Kje je mama?” dobili odgovor:”Ne vem.” Krasno!! Popoldne je njena sestra (!?) javila, da je pri njej ter, da bo tam tudi prespala. Praznovali smo do polnoči in naslednjega dne šli v Tuš Planet na biljard. Ko smo se vrnili zvečer domov je bila doma in se obnašala, kot da se ni nič zgodilo. Neverjetno. Naslednje dni je bila z otrokoma precej sladka. Po enem tednu sta šla otroka na enotedenski tabor v Bohinj in spet je bila cel teden “Off”. Jaz sem šel po otroke v soboto in ko smo se vrnili je bila hiša razmetana, štedilnik prazen, nje pa nikjer. Lep sprejem za otroke po enem tednu. Šel sem po nakupih ter prinesel pice za kosilo, ona pa se je popoldne prikazala in pojedla ostanke pice. Res prava mati. Te dni je spet trezna in prijazna do otrok, ker imamo v četrtek razgovor, tako da sta otroka kar vesela, da je taka. Kako naj se otroka odločita?
No imam pa eno zelo dobro novico, ki se imenuje – Postavitev družine in bo v Strunjanu v začetku Septembra. Poišči na Googlu “Korenine in krila” – Matej Škufca in če imaš možnost preberi kakšno knjigo Berta Hellingerja. Razumela boš.
Želim ti vsaj en korak iz začaranega kroga in vedi, da bo temu sledil drugi, za tem tretji,…
Dopisujem si tudi z znanko iz Velenja, ki je ločitev že dala skozi in sedaj vsa izčrpana zbira moči za naprej. Verjamem, da nas je dosti, ki potrebujemo pomoč. Bral sem tudi knjige Sanje Rozman, ki so mi tudi odprle oči glede zasvojenosti in ugotovil sem, zakaj imam tako partnerko.
Poskusi in predvsem delaj na sebi. Prav je skrbeti za otroka, vendar, če ti propadeš – kdo bo potem skrbel zanju ? V letalih stevardese opozarjajo, da moramo najprej dati masko z zrakom sebi in šele nato otroku. Logično, ne?
Pošlji mi kakšen email, da vem na katerega ti lahko odgovorim, če pa prideš kaj na Primorsko se mi obvezno javi.

Drži se!

POKLIČITE PSIHJATRIČNO BOLNICO IDRIJA .MISLIM DA BOSTE TAM NAŠLA
REŠITEV ZA CELO DRUŽINO. VELIKO USPEHA VAM ŽELIM GOSPA OSAMLJENA N.

Alkoholizem je zelo zahrbtna odvisnost ker se razvija dolga leta in do zaznavanja da si alkoholik oz imaš ta problem pride po večini takrat ko so že resne težave , že skoraj nerešljive vendar nikoli ni prepozno !

Srce me boli , ker se ob zgodbah ki jih opisujeta veliko kje prepoznam sam sem namreč Alkoholik zdravljen že nekaj let trezen in upam da bosta izbrala pogum in nadaljevala na poti ki sta si jo začrtala začetek je grozno težak , izčrpa ti vso energijo , vendar iz dneva v dan , meseca v mesec se bo bolećina v vajinih srcih postopoma spreminjala v toploto in veselje da sta naredila nekaj ogromnega in obdržala ali pa vsaj rešila del družine oz svoje ljubljene otroke !

Meni je ljubezen do svojih otrok pomaga da dnevno vstopam v nov dan trezen in le njima se tudi lahko zaahvalim da sem še vedno trezen očka !

Vsem ki bi žeželi prenehati z pitjem pa ne najdete moči vedite da ima vsak človek to moč če res želi ,samo kaj ko smo alkoholiki takšni slabiči in se raje smilimo sami sebi , in dvignemo kozarec namesto da bi videli resničen problem v nas in bi se vsaj toliko cenili da bi si vsaj pomagali
svojim partnerjem predvsem pa družini ne pa da jih vlečemo s sabo v brezno brez dna !!!

Vsi ki veste v sebi da zmorete jutri ko bo vaša prva misel nanesla na obrok alkohola namesto zajtrka ukrenite življensko pomembno stavr in se postavite na noge ne bo lahko vendar vam bo uspelo sam vem iz prve roke !!!

Brane