Sploh ne vem kje naj začnem.Imam očeta alkoholika,ki se je včeraj zjutraj, sam javil na zdravljenje v psihiatrični ustanovi.Sploh nihče ni vedel,da namerava iti ,ampak nam je bilo pol takoj jasno, da je dosegel dno in to je edina rešitev da se alkoholik odloči prostovoljno za zdravljenje,pa to ni sedaj važno.
Sedaj smo vsi zmedeni kako naj se na to pripravimo,kako naj se obnašamo, ko ga bomo šli obiskat,kaj naj mu rečem,naj bomo strogi,kaj za vraga naj naredim…Misli mi begajo sem in tja na trenutke pomirjena, ker je storil ta veliki korak,že naslednji trenutek živčna ker mu seveda ne zaupam,da bo izpeljal to do konca.Tut spat ne morem,zjutraj grem na obisk,da mu nesem njegove osebne stvari, pa se mi zdi da nisem pripravljena na srečanje z njim,da se bom zlomila,sploh ne vem kaj se dogaja z mano.
Res bi bila hvaležna če bi kdo z mano delil svoje izkušnje,če je kdo tukaj ,ki je kaj podobnega dal skozi,hvala!

Škoda. Prepozno sem prebrala vaše sporočilo in vi ste že odšli na obisk. Naj vam vseeno rečem nekaj misli.

Upam, da je noč prinesla modrost, ki včasih s spancem pride in niste bili več v hudi dilemi, kaj narediti in kako se obnašati.
V takšnih situacijah je najbolje, da si iskren. Nič ni narobe, če svojemu bližnjemu, v tem primeru očetu, pokažeš, da si zmeden, da nisi prepričan kaj se dogaja, da te je strah spremembe in da ne veš, kaj naj si misliš.
Da te je presenetil s svojo odločitvijo, za katero si sicer vesel, hkrati pa te je strah, da ne bo zmogel.
Če še niste… pokažite očetu priznanje za korak, ki ga je naredil, saj je to lahko tudi znak, da mu ni vseeno za vas in si želi, da bi se spremenil.
Naj dobi občutek, da se je pravilno odločil in da boste z njim. Če zmorete in če vajin odnos ni preveč skrhan, mu povejte, da vam veliko pomeni to, da se je odločil spopasti s svojo boleznijo.
V naslednjih dneh tudi sam ne bo več prepričan, ali je pravilno storil in verjetno tudi sam ne bo vedel, kako naj se obnaša do vas.

V resnici se je z zdravljenjem toliko spremenilo za obe strani, da nihče ne ve, kako naj se vede in kaj naj si misli. Hkrati je to lahko tudi čas in odlična priložnost za spremembo v odnosu, spremembo v temah pogovorov, načinu sporazumevanja… Nekaj časa boste na trnih, potem bo postalo nekaj najbolj naravnega.

Kakorkoli se bo zgodba z zdravljenjem z očetom končala… V mislih imejte samo možnost, da se bo končala uspešno. V proces njegovega zdravljenja in v uspeh zdravljenja ravno tako pomembno prispevate vi, zato ne razmišljajte, da ne bo šlo in delajte, kot da je to nov začetek novega lepega življenja. S tem boste njemu in sebi dali priložnost za uspeh.

Vedno se te zgodbe ne končajo z uspehom, vendar nikoli ne boste mogli vedeti, če ne boste 100% stopili v to in tudi sami aktivno pristopili v zdravljenje. Dajte sebi in njemu priložnost.

vsem skupaj želim, da bi zdravljenje uspelo. Vložiti boste morali veliko energije in časa, ampak se splača.
Življenje po uspešnem zdravljenju zasije v čisto novi luči.

Mislim, da je velik plus, da se je oče sam odločil za zdravljenje, pomagajte mu in tudi upoštevajte navodila, redno hodite na srečanja, pa tudi po zdravljenju, nadaljujte v skupini.

Pomoč ne bo rabil samo vaš oče, ampak tudi VI. To sem preizkusila tudi sama, na zdravljenju je bil mož, nekaj mesecev je kazalo dobro, potem pa spet na starih poteh.

Vam in očetu želim veliko moči, da bi bilo zdravljenje uspešno.