Pozdravljeni!
Imam prijateljico, ki ima dva otroka (12 in 17 let) in ki živi na koruzi z nemogočim možem. Prijateljica je brez zaposlitve, tako, da prejema samo socialno pomoč. Živi z bolestno ljubosumnim partnerjem, ki ji iz dneva v dan greni življenje in ne samo njej tudi svojima dvema otrokoma. Koruznik jo zmerja in ponižuje, … Otroka sta pod pritiskom in stresom, prav tako ona. Po zagotovilih centra za socialno pomoč ji ne morejo pomagati, rada pa bi se odselila in zaživela dostojno življenje s svojima otrokoma. Otroka svojega očeta ne moreta videti, komunikacija je zelo otežena.

Prosim, za nasvet, kako naj se otrese koruznika, da bi s svojima otrokoma zaživela mirno. Nima veliko denarnih sredstev, cca 80.000 mesečno, koruznik ne prispeva nič. Živi v skupnem gospodinjstvu (stara hiša), kjer mora tudi sama plačevati kurjavo, elektriko, vodo, … če hoče, da to sploh imajo.

Enostavno povedano ni sredstev ni normalnega življenja in ni (trenutno) videti rešitve. Sama ji denarno ne morem pomagati, stanovanja (neprofitnega) verjetno z sredstvi ne bi mogla plačevati, torej kje in kako do rešitve? Jaz ji lahko pomagal le toliko, da sem ji v moralno pomoč.

Če imate kakšno pametno idejo ali celo rešitev bova zelo zadovoljni.

Hvala!

Sandra

Včasih imamo nekoga tako radi, da močno trpimo, ko ta človek trpi in bi mu radi na vsak način pomagali. Glede na besede, ki ste jih napisali, ste oseba, ki ji je pomemben sočlovek in ob trpljenju drugega, ne zamahne samo z roko in reče to je njegov problem. Žal je tako, da ni čudežne palice s katero bi pomahali in stvari bi se spremenile v želeno stanje. Vsaka rešitev problema zahteva pripravo, razdelitev na posamezne korake in vztrajnost ter voljo pri izpolnjevanju. Večji je problem, večja vztrajnost je potrebna. Močno verjamem, da se še za tako težko situacijo, najde rešitev. Odpreti »moramo« obzorje, mogoče se rešitev skriva drugje, kot jo pričakujemo.
Glede na ekonomsko situacijo v Sloveniji je naivno pričakovati, da ima CSD stanovanja, ki jih deli ljudem, ki jih potrebujejo. Čeprav CSD ne more poiskati stanovanja, lahko pomaga na drugačne načine in vaši kolegici že pomaga prav v obliki socialne pomoči, na razpolago pa so tudi še druge oblike pomoči.
Prvi korak, pri reševanju problematike vaše kolegice, sama vidim v tem, da si najde strokovno pomoč, da bo zmogla naporno pot odhoda. Lahko se odloči za odhod v katero od varnih hiš in si bo iz mirnega in varnega okolja iskala stanovanje in službo, lahko pa se odloči, da bo začela obiskovati strokovno pomoč v eni od nevladnih organizacij. Naslove nevladnih organizacij, ki nudijo strokovno pomoč v primerih nasilja in poti iz nasilja, lahko najdete na forumu Med.Over.Net. pod rubriko Materinski domovi, varne hiše, krizni center, seznam društev za pomoč,…., naslove pa lahko dobite tudi na CSD.
Obema želim veliko sreče.

Veliko si že naredila, da se ti je prijateljica zaupala. To je prvi korak. Sedaj pa pogumno naprej. Ena rešitev je ta, ki jo jaz osebno poznam. Če ima prijateljica srčno željo oz. močno voljo, da bo začela na novo, da reši svoj otroka in sebe naj gre na socialno in prosi za sprejem v varno hišo. Verjetno bo nastala težava pri starejšem otroku, ki ima že 17 let. Ne vemo ali je fant ali punca. Vpraša naj na socialno in tam ji bodo s svojo strokovno pomočjo pomagale.

Kar pogumno.

Lep pozdrav
Sončica

Gospa po podatkih, ki ste jih posredovali, mislim, da je vaša prijateljica
še dokaj mlada.
Naj se obrne na vse mogoče organizacije oz. ustanove za pomoč – brskaj, išči, dalje v dobri veri , upanju, enkrat dobiš le nekako rešljiv nasvet.
Z veliko truda se marsikaj reši, naj ne obupa in neha iskati rešitve.

Lep pozdrav, Petja

Draga Sandra
Tudi jaz imam prijateljico, ki mi stoji ob strani, kot ti praviš, z moralno pomočjo. To je zelo pravilno, ker je to trenutno edina pomoč, ki pa jo zelo potrebuje.
Na žalost pa ni mogla moja prijateljica, in tudi ti ne boš mogla, ničesar storiti dokler se tvoja prijateljica ne bo sama odločila, da spremeni svoje življenje. To je odločitev vsakega posameznika. Vsak mora v sebi najti pogum, da stopi v novo življenje. To ni lahko in enostavno. Spopadaš se z novimi težavami, ki so lahko prav tako hude.
In draga Sandra ! Kakor koli se bo tvoja prijateljica odločila, upam, da bo v tebi še imela prijateljico in verjemi mi, da jih takrat, ko jih najbolj potrebuješ, ostane zelo malo.

Lep pozdrav Marjetka

– rešite dušo –

Mislim, da rešitve so. Prijateljici lahko pomagaš tako, da se vidi z drugačnimi očmi.
Ženske v njeni situaciji smo jezne, polne razočaranja, praznih obljub, se počutimo krive, a smo le ogoljufane. Naj prijateljica ne čaka na jutri, naj pokliče, že zdaj ta trenutek številko telefona za ženske v stiski in tam bo dobila nadaljnje napotke. Naj verjame vase, samo vase. Naj se odločno postavi zase in ne naliva olja na vroč ogenj, temveč naj se odloči za lepši in srečnejši jutri, v dobro sebe in svojih otrok.

Srečno!
Tatjana

Pozdravljena Sandra in vaša prijateljica!

Človek, ki je v stiski in ima prijatelja, ima že veliko. Kakšni so prijatelji se običajno najbolj pokaže šele takrat, ko le-ta potrebuje pomoč.
Prijateljica je v finančni, stanovanjski, predvsem pa v težki družinski situaciji iz katere, kot pravite, ne vidi izhoda.
Pa ga pravzaprav že vidi! Partnerja želi zapustiti in z obema otrokoma zaživeti mirno. Vprašanje je samo kje in kako začeti.
Mogoče je začetek že samo klic na naš telefon 051-200-083 (ali katerikoli drug telefon varnih hiš in materinskih domov);

Srečno obema in ostanita prijateljici.

Milena, svetovalka v VHG

Uf, starih hiš (in praznih ali napol praznih stanovanj) je polno po vsej Sloveniji. Če nima zaposlitve, ki bi jo vezala na določen kraj, si lahko najde kaj drugega. Mogoče pri kakih prijaznih kmečkih ljudeh, ki bi jim vsaj za nekaj časa odstopili prebivališče, mogoče v kakem župnišču… Možnosti so!!

Le pogum, obrniti se naokrog, spraševati…

Vso srečo, če do sedaj problem še ni bil razrešen!!