prosim nasvet
Spostovani,
rada bi vaše mnenje. S soprogom sva poročena 10 let in imava eno vprašanje.
Imava sicer zelo zelo topel odnos, zato upam, da ne bo vaše mnenje “brskalo”po tem odnosu,ker ni ničesarnajti. Nekako imam občutek, da se vedno vrti okrog tega, kaj pa če jetam kaj narobe.Ok. gre za to, da pri doživetju orgazma se mi večkrat ulijejo solze, gre mi kar na jok. Ne vem zakaj bi temu bilo tako – z možem se seveda pogovarjavao tem , a ne najdeva odgovora, saj je najin odnos zelo dober. A veste,kot da mi ne bi smelo biti lepo,ali kaj takega. Brskava sama po tem,pa ne pridem do odgovora. Naj povem šeto,da je to moj prvi spolni partner in da sva v spolnosti zaćela počasi,da ni nikoli neke prisile ali da bi se nekaj moralo.
Ne vem, če mi lahko pomagate.
Bi pa zelo zelo pohvalila odgovore gospoda Izidorja, ker se mi zdijo zelo realni, človeški in konkretni. Bom zelo vesela njegovega odgovora,pa bi prosila tudi kakšno žensko,če lahko kaj napiše. Hvala.
tinaj
V vsakem odnosu je vedno možno kaj novega najti, morda sta ravno v tem smisel in lepota odnosov. »Brskanje« se bere precej negativno. Če namesto tega izraza raje uporabimo »iskanje«, »raziskovanje«, »spoznavanje« morda vse skupaj le dobi drugačen ton in pomen. Ker kaj dosti drugega vam ne morem napisati, kot da vas oziroma vaju s partnerjem čaka ravno to: iskanje, raziskovanje, spoznavanje,… in še marsikaj. Če v odnosu vse to doživljamo kot nepotrebno in nezaželeno »brskanje« v smislu »saj nama je fajn, kaj bi se ukvarjala z neprijetnimi zadevami«, potem lahko tak odnos sčasoma postane brez prave vsebine, energije in čustev. Partnerja se srečata in ostajata skupaj zaradi lepih stvari, prav tako (včasih še bolj!) pa zaradi tistih manj prijetnih, ki se jih večinoma sploh ne spomnimo. Ali pa ne želimo spomniti. V intimnem odnosu se te nezavedne ali skrite »nerazrešene zadeve« slej ko prej pojavijo. Na podlagi teh nekaj vaših vrstic seveda ne morem nič kaj konkretnega napisati o vaših solzah ob orgazmu. Ljudje nič ne počnemo brez razloga. Torej imajo tudi te vaše solze nek razlog oziroma vzrok. Iz vašega vprašanja ni jasno ali so te solze za vas moteče in bi se jih želeli znebiti ali vas samo zanima, odkod in zakaj prihajajo. Če bi se jih radi znebili, ker čutite, da vam onemogočajo do konca uživati v spolnosti s partnerjem, potem verjetno ni druge poti kot iskanje vzroka teh solza. Skratka, z vašimi besedami »brskanje«. Če se imata s partnerjem lepo in ste v odnosu zadovoljni, potem ni kaj dosti potrebe po brskanju po vajinem odnosu. Bolj verjetno bo treba »pobrskati« po odnosu z vašimi starši. Če sledim vaši slutnji, da so te solze povezane s tem, da se ne bi smeli imeti lepo, potem je pot do vaših staršev oziroma vaše izvorne družine odprta na široko. Ta občutek krivde ali žalosti namreč lahko izhaja samo od tam. Otroci, ki prihajajo iz družin, kjer je bilo veliko trpljenja, žalosti,…, se dostikrat počutijo izdajalce, če se imajo lepo. Če svoji izvorni družini PRIPADAŠ samo v žalosti, nesreči, trpljenju,…, potem ob doživetju sreče z nekom drugim izgubiš to vez, to pripadnost. V bistvu gre na nek način za ČUSTVENO slovo od izvorne družine, prekinjanje vezi. Vsako slovo od nekoga, ki nam kaj pomeni, pa nujno spremlja žalost. Verjetno se bo bralo čudno, ampak z vsakim sproščenim in močnim občutkom sreče, užitka, zadovoljstva,… se odrasel otrok po malo poslavlja od svoje družine, če v njej sproščenost, užitek, sreča in zadovoljstvo niso imeli prostora.
Ničesar niste napisali o svoji izvorni družini, zato je tole zgoraj samo ugibanje, namig. Povsem pa zaupam vašemu občutku, da so te solze znak, da je nekje globoko v vas prepričanje, da si ne zaslužite oziroma da nimate dovoljenja za srečo. Ta občutek, da si zaslužiš in imaš pravico do sreče, ti dajo starši. Starši ti morajo »povedati«, da si v redu in ti dati »dovoljenje« za srečo. Če vam ga vaši niso, za vas še ni čisto nič izgubljeno. To dovoljenje do sreče si namreč lahko date sami, staršev za to ne potrebujete več. Pot ni ne kratka in tudi ne enostavna, brez brskanja ne bo šlo. Ko pa boste v sebi začutili to dovoljenje, bodo morda solze sreče zamenjale solze žalosti. Želim vam, da se vam to zgodi čim prej.
Lepo vas pozdravljam
gospa tinaj, tudi meni se to včasih zgodi. in to od sreče. ker mi je z njim tako noro, tako lepo, tako čutno, tako sem srečna, ker se imava tako rada in vse, srečna tudi, da mi je dano izkusiti tako predajo..tako pač potem pokažem, kar jokam od sreče:) ko bova pa poročena (čez en mesec:) ), bo pa res popolno:)
Tinaj,
glede na to, da bi rada prebrala tudi kakšno žensko mnenje…
Ja, prvo je seveda vprašanje, kakšni občutki ti privedejo solze v oči.
Jaz osebno moram povedati, da zelo poredkoma jokam od žalosti, še veliko veliko bolj poredko pa od sreče.
Kaj občutiš ob spolnosti veš samo ti.
Mogoče srečo. Dopuščam možnost.
Kaj pa če je krivda? Krivda, ker se počutiš lepo, pa nekje v globini misliš, da se ne bi smela.
Ali pa krivda, ker misliš, da bi morala biti zelo srečna, pa nisi. Vsaj ne tako zelo, kot si misliš, da bi morala biti.
Mislim da je spolnost za žensko res dogodek, pri katerem mora biti prisotno srce. Pri moškemu dostikrat ni potrebno, da je zaljubljen v žensko oz. da jo ljubi, pa kljub temu brez večjih občutkov krivde ali česarkoli negativnega lahko ima intimen odnos s partnerko. Pri ženski pa ponavadi ni tako. Če nekomu dovoli, da je intimen z njo, pa do njega ne čuti te želje po intimnosti, po njemu, in samo po njemu, potem se lahko prebudijo občutki nelagodja, sramu, pokvarjenosti…
Odgovor lahko najdeš samo v sebi. S tem, da se boš opazovala, se spoznavala, kot da bi šla ven iz telesa in se gledala, kaj občutiš, kdaj občutiš… Proces je dolgi, je pa edini, ki ti lahko da pravi odgovor. Še več, lahko ti da samo sebe, in nič več (negativnih) solz.