Imam 2 otroka. Starejša ima 4,5 leta, mlajši 2,5 leta. Ko smo dobili mlajšega, sestrica ni kazala ljubosumja. Zadnje leto pa opažam, da je zelo ponosna, ker je v vrtcu pri ‘velikih’, zelo pomembno ji je, da se ve, da je ona starejša. Včeraj je jedla z velikimi vilicami in ko jih je hotel še bratec, smo mu jih dali, saj je kar spreten in pazili smo ga. Hčerka je bila čisto obupana, ker ona pri 2,5 letih seveda ni imela velikih vilic.

Ob tem sem se zavedla, da je problem v tem, da ima ona kot starejša več dolžnosti, večkrat je kregana, ker pač več razume, manjkrat se nosi, ker mali hodi počasneje. Začela sem ji naštevati prednosti starejših otrok (ona že lahko obiskuje plesne vaje, prej bo šla v šolo,…) a nisem prišla daleč.

Prosim vas za nasvet, kako naj ravnam, da bosta oba kolikor toliko zadovoljna s svojim mestom v družini.

Lep pozdrav!

Morda mlajšemu otroku posvečate nekoliko več pozornosti? Po eno strani je to razumljivo vendar pa sta še oba otroka in 4,5 letni otrok tega še ne dojema oz. niti ni primoran dojemat. Med tem ko se vi ukvarjate z mlajsim, se naj vas partner ukvarja s starejšo (ali obratno) in boste videli da se bo marsikaj spremenilo. Lahko pa vas starejsa hči opazuje pri negi mlajsega bratca in vam kaj tudi “pomaga”. S tem bo dobila obcutek da je koristna in občutek ljubosumja bo počasi izginil.

Draga Miki!
Oba z možem se veliko ukvarjava z obema, oz. tudi eden z enim, drug z drugim. Hčerka je vedno pomagala pri previjanju bratca in ljubosumja prej ni bilo. Problem je nastopil v zadnjem letu – zdaj, ko ji mali postaja vse bolj enakovreden pri igri in opravilih. Kar dela ona, bi rad tudi on. Ne zdi se mi pametno prepovedati malemu, da počne ‘odrasle’ stvari samo zato, da ne bi prizadela starejše. A zdi se mi, da je kar naenkrat premalo stvari, pri katerih se lahko izkaže samo ona. Že tako ima besedo v glavnem le ona, mali je morda tudi zaradi tega bolj redkobeseden in govori slabše kot je ona v njegovi starosti. Hčerka ima zelo močno potrebo po priznanju in čeprav jo hvalimo, ji to še vedno ni dovolj. Ne vem, kako naj najdem ravnovesje med obema.

Najboljše bi blo če bi se s tem vprašanjem obrnili na forum Psihologija.
Težko je karkoli predlagat, ker situacije ne poznam osebno. Zanima me do česa ima veselje oz. njeni hobiji. Mislim da je zelo ambiciozna čeprav se pri tako mladem otroku to redko izkaže.

Zdravo!

Ne spominjam se, da je bila starejša ljubosumna na mlajšo hči v otroški dobi,
kvečjemu kasneje.
Sem se pa spomnila na nek dogodek. Starejša je poznala že vse črku, samo
povezati skupaj ji nikakor ni šlo. Nekoč pa ji je mlajša hči prinesla kaseto in jo vprašala :”Kaj tuki piše?”
Starejša je takrat prebrala -prvič-naslov kasete. Zelo je bila ponosna, ker je mlajša prišla po pomoč k njen in ne k meni.
Ko pa je bila mlajša še v zibelki, ji je starejša razlagala:”Veš danes je pa tolk tečna!”
Mislim, da je dobra takšna rešitev, vsaj pri nas je bila, da sem vedno vprašala za mnenje starejšo:”Kaj pa ti misliš? A ji probamo dat velike vilice. Samo potem jo bomo mogli paziti, da se ne bo zbodla, ker jih še ne zna dobro uporabljati!”
Poskusi.