Imam otroka s posebnimi potrebami (gluhota), ki je bil usmerjen v šolo s prilagojenim izvajanjem. Letos obiskuje prvi razred, kar pomeni, da je prvič stran od svojih staršev. Ker te šole ni v našem kraju, otrok stanuje v domu, ki ga ima ta šola.
Danes so me iz doma klicali, da moj otrok v šoli in v domu joče! Neprestano kliče: “Mama!” ali pa kliče moje ime. Vzgojiteljica, ki me je poklicala, je tudi rekla, da se je začel moj sinko cmeriti že včeraj zjutraj, ker ga nisem zbudila jaz, ni se hotel sam obleči (naj povem, da je povsem samostojen) in da se je včeraj in danes med poukom non-stop drl, kje da sem in tako motil pouk. Danes ponoči se je baje celo polulal v posteljo.
Naj še dodam, da je moj otrok drugače neproblematičen, da nismo nikoli imeli vzgojnih problemov z njim in da tudi jokal praktično ni več. Ponoči mu včasih res uide, toda mislila sem, da to ni takšen problem in da bo z leti izginilo, vzgojiteljica pa mi je rekla, da bi moj sin moral biti tudi ponoči čist! Vprašala me je, če smo tudi doma imeli z njim takšne probleme, pa sem ji rekla, da ne, kar je tudi čista resnica. Ko pa sem ji rekla, da je to mogoče zato, ker je zdaj prvič stran od staršev, pa mi je vzgojiteljica rekla, da naj se nikar ne zgovarjam na to, ker da se takšni problemi radi stopnjujejo! Kaj mi je hotela s tem povedati?

Naj še razložim, zakaj je moral moj otrok v zavod. V zavod je moral samo zato, ker je dobil odločbo za zavod in ne za redno šolo in ker kljub mojim ugovorom in dokazom o tem, da je moj sin brihten in inteligenten, pri svoji odločitvi niso popustili.

Spoštovana,

sočustvujem z vami in z vašim otrokom. Nisem si mislil, da se to še dogaja, da lahko nekoga proti njegovi volji prisilijo, da da šestletnika v zavod. Jaz mislim, da tega ne bi zmogel. Mogoče bi lahko poskusili odložiti njegovo šolanje še za eno leto, saj kot zgleda otrok še ne prenese ločitve. Lahko pa seveda vztrajate, saj bo sčasoma bolje. Mislim, pa da lahko tudi zamenjate komisijo, ampak ne vem kako je s tem, da že imate odločbo. Zakaj se na odločbo komisije niste pritožili ?

Besede vzgojiteljice pa so zelo grobe in neprofesionalne, jaz bi ji sigurno kaj povedal nazaj, saj je jasno, da je otroku zello zelo hudo in pogreša dom. Kaj pa če bi ga šli obiskat in pomirit, da boste prišli ponj v petek, mogoče greste ta teden lahko že prej, da se bo pomiril. Jaz bi sigurno šel. četudi bi moral vzeti dopust…

Želim vam vse dobro.

Franci

Meni se ob branju vašega pisma podstavljajo vprašanja:
– ali je v komisiji bil kakšen član, ki vašega otroka že dalj časa spremlja in ga tudi dobro pozna ter bi lahko nekako predvidel težave
– je zavodska oblika res edina možna oblika izobraževanja ali bi otrok lahko obiskoval samo šolo, ne pa tudi doma
– so vam na komisiji predstavili vse možnosti, ki bi prišle v poštev za vašega sinka
– se z vami pogovarjali, kaj pričakujete in kakšne možnosti vidite vi
– vam je bila kot ena izmed možnosti omenjala odložitev šolanja za 1 leto

Možnosti v dani situaciji je več. Poleg tega vi najbolj poznate vašega otroka, zato
– če druge možnosti ni, kako bi otroku olajšali navajanja na zavod in daljšo odsotnost od doma. V nekaterih zavodih prakticirajo popoldanske obiske ali pa otrok 1 dan v tednu prespi doma. Bi pomagalo, če s seboj vzame svojo najljubšo igračo? Kaj bi otroku pomagalo v dani situaciji? Najbolj ugodno rešitev poskušajte poiskati skupaj z učitelji in vzgojitelji. Je trenutno stanje začasno ali predvidevati, da bo za prilagoditev potreboval več časa?
– Bi lahko otroka vozili do šole? Ali poznate koga, ki prav tako pelje v zavod, pa je blizu vas doma in bi lahko peljal tudi vašega otroka?
– Obstaja v vaši bližini ustanova, ki ima prav tako prilagojen program?
– Obrnite se na strokovnjaka, ki je član komisije in vašega otroka pozna že dalj časa. Pogovorite se z njim o možnostih, ki trenutno obstajajo: npr. večja podpora vam in otroku pri vključevanju v novo okolje, odložitev šolanja za 1 leto ali usmeritev v ustrezen program, i bo bližje kraju bivanja.

Za vse rešitve bo potrebna nova odločba o usmeritvi. Na vsa vprašanja vam bodo znali odgovoriti na najbližje Zavodu za šolstvo, kamor se je vloga za usmerjanje tudi vložila.

Včasih je dom ali zavod najbolj primerna oblika za določenega otroka (zaradi oddaljenosti, primernega programa itd). In težko je reči, da kot pravi Franci, da otroka ne bi dal v zavod, če pa druge možnosti ni. Veliko otrok s pp ima na navajanje na novo okolje, nov ritem (drugačen kot da je bil vajen doma) in nove obraze težave. Sicer pa – če iskreno pomislimo – so nove in nepoznane situacije stresne tudi za nas odrasle, pa ne glede na to kako se na njih pripravimo.

Se pa strinjam s Francijem, da je vzgojiteljica ravnala nestrokovno. Sama si ne bi želela, da me vzgojiteljica drugi dan pokliče in mi razlaga, kako neutolažljivo je moje dete (še posebej, če imam tudi sama »malo« krizo,ker je otrok prvič za dalj časa ločen od mene), bi pa bila vesela, če bi mi to informacijo posredovala, ko bi otroka prišla iskat. Sicer pa za različne vrste neutolažljivosti obstajajo različni načini tolažbe, samo ustreznega za otroka je potrebno poiskati.
Vzgojiteljica je ravnala nestrokovno tudi, kar vam je o problemu obvestila, ni pa vam ponudila možnosti (trenutne, pa če prav kratkotrajne) rešitev. Tako je samo preložila »njeno breme« na vaša ramena in sklepala, :« če se že sedaj joče, kakšni problemi nas šele čakajo«?

Upam, da sem vam vsaj malo približala možnosti, ki obstajajo. Oglasite se še kaj.
Lep pozdrav in lep dan, Petra