Pozdravljeni!

Sin ima 20 let. Nima šole, noče delat. Nič, ampak res nič se z njim ne da pogovoriti, nič zaupati, okrog me prinese, kadar le more.

Nisem več dovolj pametna, kako ravnati. Me lahko napotite kam, morda hkakšnemu strokovnjaku za to problematiko, da me poduči, kako naj ravnam, preden se mi čisto zmeša?

Sem iz okolice MB.

Lepa hvala

Mell!

Iz vašega kratkega sporočila je razbrati, da ste v stiski, nemočni in obupani. Priporočila bi vam vsekakor zakonsko in družinsko terapijo. Glede na to, da ste iz okolice Maribora vam je verjetno najbližji Družinski center Mir, Strossmajerjeva 17, Maribor (tel. 02/23 45 800). Prepričana sem, da boste skupaj z njimi našli pot naprej.

Vse dobro vam želim.

Rada bi napisala svojo izkušnjo. Tudi sama sem mislila da imam problematičnega otroka. Sčasoma se je pokazalo, da sva problematična
midva s partnerjem in najin odnos, ki je bil navzven povprečen, pod
površjem pa gnil. Šele ko smo pričeli urejat ta odnos, je “otrok” zadihal.
Ni to kratek, lahek ali enostaven proces, je pa edini ki lahko stvari premakne z mesta: brez terapevta ne bi zmogli.

Toplo priporočam pomoč.

Pozdravljena Mell,

tako kot je napisala MirjanaA, je problematičen otrok samo odsev problematičnega odnosa med zakoncema oz. partnerjema. Kadar je odnos med partnerjema poln nezaupanja, strahu, sramu in drugih neprijetnih čutenj, se začnejo otroci “čudno” obnašati. V vašem primeru vas sin opozarja, da je v odnosu med vami in partnerjem nekaj narobe.

Zato bi bilo pametno, da bi se s partnerjem iskreno in strpno pogovorili o tem, kaj si želite, česa se bojite, kaj si želi on, kaj bi spremenil v odnosu, kaj ob vas čuti in podobno. Pogovarjajta se, brez da bi se obsojala in kritizirala. V nasprotnem primeru je pametno obiskati strokovnjaka za zakonsko terapijo.

Lep dan še naprej!

Hvala za vse odgovore.

Nisem še uspela priklicati centra v MB, sem pa malo pogledala stani ostalih Centrov po Sloveniji, pa sem ugotovila, da je to kar drag “špas”….
Tega finančnega zalogaja ne bom zmoga, saj 50 min je vsekakor premalo, bo treba kar nekaj dela, da se izvlečemo iz krize, v katero vsak dan bolj tonemo. Situacija je postala kritična, jaz pa še vedno ne vem, kdo nam lahko pomaga.
In še posebej – kako-če pa sin noče pomoči, na nobeno svetovanje in pogovor ne pristane, postaja vedno bolj nesramen in verbalno nasilen. Priznam, da se ga bojim……

Mell!

Ste v stiski, doživljate strah, sram, neodločnost in grozo in v nekakšni “zamrznjenosti” kar obupujete in se čutite nemočni (pa niste!), ob tem pa je tu vedno večja jeza in bes – in vse to, kar doživljate vi, čuti tudi sin. Verjamem, da sin noče nič slišati o kakem svetovanju ali pomoči, na katerega naj bi šel. (Gospa zgoraj vam je lepo opisala situacijo, da je mislila, da ima problematičnega sina, potem pa je ugotovila, da je problem drugje!). Sploh ni nujno, da sin pride zraven, pomembno pa je, da se vi odločite in vi naredite prvi korak. Verjamem, da to za vas ni lahko in bi raje vso jezo in odgovornost prenesli na sina, vendar sem prepričana, da vi to zmorete. Vi ste mama in edino vi mu lahko pomagate, s tem, da boste vi nekaj naredili (spremenili) pri sebi in v vašem odnosu do sina. Vi tudi veste kako je z vašim odnosom do moža/partnerja oz.sinovega očeta (tu vas ne bi želela izpostavljati) in če je možno, bi bilo zelo dobro, da gresta po pomoč skupaj. Če to ni možno, verjamem, da lahko zberete pogum in greste (za začetek) sami. Verjetno vam moj odgovor ne bo všeč, toda ne vem kdaj bo situacija za vas dovolj obupna (kaj bo sin moral še storiti?), da se boste lahko razjezili in si poiskali pomoč, četudi vas je strah in sram in iščete različne razloge, da tega koraka ne bi bilo potrebno storiti.

Situacija s sinom se samo še poslabšuje. Sin kliče na pomoč s svojim nesramnim in problematičnim vedenjem in je v veliki stiski in želi, da bi mama (in zlasti oče!) zmogla pravilno razbrati to stisko in mu pomagati iz nje. Sam tega očitno ne zmore, potrebuje mamo in očeta, ki verjameta vanj, ki mu zaupata, da bo zmogel, ki sta ponosna nanj, ki pa se mu zmoreta tudi opravičiti in priznati,da sta morda kaj tudi sama naredila narobe pri vzgoji in želita to popraviti, ki pa zahtevata tudi njegovo odgovornost za svoje (neprimerno) vedenje in ga obenem začutita v stiski… Morda zdaj najbolj potrebuje najprej to zadnje, da bi ga nekdo začutil v njegovi osamljenosti, bolečinah, strahovih in ne vemo še čem vse, kar se je nabralo v teh 20 letih, in kar odraža na način, da je nesramen, piker, zajedljiv…,šele nato bo zmogel tudi prevzeti odgovornost za svoje ravnanje (odvisno od načina vzgoje do sedaj). Ob tem bo potrebno pogledati s čim mu kot mama (in oče) dajem (dajeva) razloge, da ni slišan v stiskah, kaj morda od njega zahtevam(-vava) v imenu vzgoje, pa bi on potreboval drugačen način, pa tudi s čim mu midva kot zakonca dajeva neke stiske, pa morda niti ne veva za to. Prav ugotavljate, da bo treba kar nekaj dela, da se izvlečete iz krize in prav zato vam bo ob tem s pomočjo terapevta lažje.

Prepričana sem, da boste našli v svoji okolici zakonskega in družinskega terapevta, ki vam bo pomagal iz te stiske. Verjetno ima večina teh centrov odzivnik, kjer pustite sporočilo in vas bodo poklicali nazaj, da se dogovorite za uvodno srečanje. Dileme okrog financ, dolžine ure in števila srečanj in vsega ostalega boste razrešili na uvodnem srečanju (ki je verjetno povsod brezplačno). Svetujem pa vam, da na tem uvodnem srečanju res vprašate in razrešite vse dileme, tudi strah okrog denarja in prepričana sem, da boste skupaj našli primerno pot. Glede na to, da ste iz okolice Maribora, bo verjetno za vas najlažje in najbolj primerno na že omenjenem Družinskem centru Mir, povsod drugod boste potrebovali še več časa in stroškov za vožnjo (morda pa tudi, saj gre vendar za vas in za vašega sina in prepričana sem, da ste zanj pripravljeni storiti vse!) Kaj lahko izgubite, če pokličete in pridete na uvodno srečanje? In če vztrajate naprej? Kaj boste storili je odvisno od vaše odločitve. Na vas je torej samo, da naredite prvi korak. Potem se bodo stvari začele urejati. Prepričana sem, da imate vi kot mama moč in da zmorete najti ustrezno pomoč zase in s tem tudi za svojega sina. Vem, da ste je vredni.

Vse dobro želim vam vsem.