Priznati afero
Pozdrav vsem
V zakonu sem že vrsto let in s partnerko sva si ustvarila varen dom. V zakonu sva srečna in nimava večjih težav. Sem pa v preteklosti varal. Razmerje z ljubico je trajalo par mesecev, nakar je afero prekinila ona. Ženi tega nisem nikoli povedal. Sedaj so minila že leta. V vsem tem obdobju nisem nikoli več varal, niti nisem imel želje po tem. Sedaj pa me grize dvom. Ali naj ženi varanje priznam? To je edina skrivnost, ki jo imam pred njo. Bi pa s tem povzrovčil veliko bolečino celotni družini. Ali je bolj pravilno, da odnesem skrivnost s sabo v grob?
Torej, ljubljeni osebi naredil nekaj, za kar verjetno nočeš, da bi kdo drug naredil tebi. Sklepaš, da bo ljubljeno osebo bolelo, če ji poveš kaj si naredil… Bolečino ji boš prihranil, če ji tega ne poveš.
Kaj so tvoje temeljne vrednote?
Si veren in te je strah vic ali pekla zaradi tvojega početja?
Koga imaš raje, sebe ali ljubljeno osebo?
Veš kdo si?
Pozdravljen,
glede na to, da si v zakonu že vrsto let, bi ti najbrž lahko bila hči in zdel bi se mi ena navadna pička. Oprosti izrazu, vsekakor sem vsaj toliko ponosna nate, da si se pojavil tukaj in ovekovečil datum s svojo iskrenostjo. In ne zamerit, če te sedaj vidimo, takšnega kot si. Vsaj nekdo. Mogoče boš končno slišal, kar si zaslužiš in se potem lažje odločil ali se boš spovedal ali pokesal, preden ležeš v grob.
Torej…
“Sedaj pa me grize dvom.”
Kakšen dvom te grize?
Kaj je tisto kar te grize?
In kje točno imaš to potlačeno?
V kaj dvomiš?
Da si kljub vsemu, kar si storil zaslužiš, da na stara leta napišeš, da si si ustvaril varen dom?
Zakaj dvomiš?
Saj žena ne ve.
Žene nisi prizadel.
Ona misli, da si to dejansko zaslužiš.
Zakaj potem vpletaš njo?
Ti misliš, da si ne zaslužiš!
Tega ne moreš razrešit z njo.
To je tvoja odgovornost.
Lahko pa po vseh teh letih odgovornost za svoje napake, vržeš na njo in si kupiš mir do smrti?
Tako ti razrešuješ svoje probleme?
Ki jih v prvi vrsti ustvariš sam?
Kot poročen moški veš, da je ljubica problem, a ti še kar rineš not.
Ne zaslužiš si žene.
Ni dvoma.
Ampak, glede na to, da si ona ne zasluži izvedeti, kaka pička si.
Je skrajni čas, da to nehaš biti in si svojo ženo zaslužiš.
Pomiri se sam s sabo.
Naredil si napako.
Najbrž ni edina pod vašo streho, kot tudi niso vse samo tvoje.
Lahko živiš; v spominih na afero, v dvomih, v bolečini, ali v varnem domu.
Izberi.
Če imaš še vedno na izbiro, očitno nisi tako zelo zajebal, da bi to že izgubil.
Nekaj očitno delaš prav. Delaj več tega.
Če je to edina skrivnost, ki jo imaš, si jo dovoli pozabiti, ker dvomim, da bi ženska pri teh letih zamenjala varen dom za to resnico, ki danes tako ali tako več ne obstaja ali jo ogroža.
Nikakor pa si ne drzni vse skupaj zapakirati v plemenito gesto iskrene izpovedi, ker te grize slaba vest in s tem prizadeti vse ljube – zaradi lastnih napak. Tvoja odgovornost je, da shendlaš in preneseš bolečino na račun užitkov, ki ti jih je prinesla afera, kamor si bežal, namesto sprejemal odgovornost do družine.
Imaš srečo, če v teh časih takšno stvar lahko neseš v grob.
Zato takoj prekini s pisarjenjem po internetu, zbriši zgodovino in pozabi, da si puščal sled, kjer bi te nekdo lahko ujel, razkrinkal in bi končno zadihal.
Ne vem kaj te sprošča, beri, poglej kak dober film, kolesari – to počnejo vsi moški, ki varajo. Zgonijo to slabo vest. Še na dopustu, na prelepi hrvaški obali ne najdejo miru. Prosim te samo, ne hodi v gore, to res ni za pičke!
Bodi hvaležen, da imaš varen dom.
Pelji jo na tržnico in ji kupi šopek rož, naj si izbere. Če si lahko imel dve hkrati, imaš dovolj, da jo lahko pelješ nekam na razvajanje, savne, masaže, sproščanje – to se vse počne, da si olajšamo bolečine in v tem nismo sami. Razvajajta se. Vnesi toplino, pretvori dvome v sigurnost, slabo vest v hvaležnost. Vse imaš v resnici na dlani, lahko sta srečna na stara leta. Skuhaj kosilo. Vzami kuharsko knjigo in kuhaj, če se do zdaj še nisi naučil. Daj nekaj strasti v družino in vrnilo se bo toliko občutkov, da boš začel pozabljati tiste, ki se jih ni vredno spominjati.
Tanajhujše si dal skozi, zakaj si otežuješ življenje na stara leta?
Boš igral mučenika do smrti?
To je zagotovo stvar, ki gre s tabo v grob, sicer bo pogreb precej patetičen.
Vzami se v roke ded! preden prizadaneš vse ljube in ti bo zelo žal…
V boga nisem nikoli verjel, tako da s tem nimam nikakršnih težav. Peče me vest in poskušam gledati na situacijo skozi oči partnerke. Bi ona hotela vedeti, ali je bolje da ne povzročam ran?
Bi vi hoteli vedeti, ali bi raje živeli naprej v nevednosti? Poudarim pa, da je bila to ena in edina afera že vrsto let nazaj.
Oseba z vzdevkom “patetičen si” ti je zelo dobro odgovorila.
Ampak ti iščeš poceni odrešitev – da ti nekdo napiše, da povej, žena bo samo zamahnila z roko, češ, to je bilo že zdavnaj, in bosta veselo s polnimi jadri plula do konca življenja. Tebi pa bo padel velik kamen s srca.
Ne, ne gre to tako in za takšen razplet je približno 10 procentov možnosti, pa še to samo, če te žena v resnici nima več stoprocentno rada, ampak ji je več ali manj vseeno, če si ali če te ni. Meni bi se podrl svet, partnerja najbrž zaradi tega ne bi zapustila, bi se pa vse spremenilo za 180 stopinj.
Eno je enkraten skok v trenutku šibkosti, nekajmesečna zveza pa pomeni: močno privlačnost, laganje, skrivanje, pretvarjanje, zbudijo se tudi določena čustva, pa še to, da je prekinila ONA, ne ti – ti bi še nadaljeval. Obup.
Kar sam se spopadaj s tem demonom. Zakaj bi ti morala žena dati odpustek.
Ena afera, dve, tri…. nima veze. Sprejmi to kar si – nazanesljiv, prevarant, manipulator. Sprejmi sebe in posledice svojih dejanj in s tem ne obremenjuj drugih, ker drugi niso dolžni nositi posledic tvojih odločitev in dejanj.
Ne peče te vest, ker če bi te, bi ji že povedal. Le breme spoznanja kdo in kaj si bi po tolikih letih rad preložil na ramena drugih.
Na ta forum pa si prišel le iskat potrditev, da ravnaš prav. Žal te moram razočarat, ne ravnaš prav, nisi ravnal prav in karkoli boš naredil v bodoče, tudi ne boš ravnal prav, ker tega, kar si storil, nisi ponotranjil in ni v skladu s splošnimi družbenimi normami. STrah te pa je, ker veš, da tvoja žena sprejema splošne družbene norme in ima tem ustrezen nabor moralnih vrednot.
Bistvo je kdo na to gleda in s katerega zornega kota.
Očitno ženo poznaš bolje kot sebe. 😉
Meni mož ni priznal, ker sem sama začutila, da se nekaj dogaja, raziskala in imela prav. In bilo je grozno, trpela sem 2 leti. Res. Sicer si mislim, da morda bi lažje sprejela, če bi mi sam povedal. Hočem reči, da bi drugače nanj gledala, najbrž bi to sprejela, kot da mu je res žal.
V tem primeru pa…ko je že toliko let minilo…sploh ne vem kaj bi rekla. Povzročat rane…po drugi strani pa, ima pravico, da se ji ne laže. Verjetno je odvisno od tega zakaj po vsem tem času želite dati to iz sebe? Kaj želite s tem narediti? Kakšnega izida si želite in kakšen predvidevate, da bo izid?
Res ne vem kaj se dogaja z vami ljudje, ki mislite samo nase, nimate moralnih vrednot? Si res tako želite prizadeti nekoga, s komer ste si bili nekoč zelo blizu, ki je morda celo starš vašega otroka? Zakaj preprosto ne poveste, da si ne želite več biti v zvezi in se razidete, potem pa delate kar vam paše?
Nekdo-2804, 28.04.2021 ob 05:18
Pozdrav vsem
V zakonu sem že vrsto let in s partnerko sva si ustvarila varen dom. V zakonu sva srečna in nimava večjih težav. Sem pa v preteklosti varal. Razmerje z ljubico je trajalo par mesecev, nakar je afero prekinila ona. Ženi tega nisem nikoli povedal. Sedaj so minila že leta. V vsem tem obdobju nisem nikoli več varal, niti nisem imel želje po tem. Sedaj pa me grize dvom. Ali naj ženi varanje priznam? To je edina skrivnost, ki jo imam pred njo. Bi pa s tem povzrovčil veliko bolečino celotni družini. Ali je bolj pravilno, da odnesem skrivnost s sabo v grob?
Pod danimi pogoji, gre za BEDNO PRELAGANJE ODGOVORNOSTI.
Če bi bil to zgolj “spodrasljaj” (ker vas je pustila ljubica, malo verjetn), bi si znali že sami oprostiti. Da iščete še njeno “odpuščanje”, je malce bedno.
Dajnasko, če bi si želeli iskrenega odnosa, bi za svoj kiks povedali, ko se je zgodil in odšli do zakonske posvetovalnico takrat – reševati odnos (če bi ženi bilo do tega!).