Končujem študij; pravkar sem opravila zadnji izpit in nameravam v oktobru začeti pisati diplomo. Študij končujem s precej visokim povprečjem, ki mi omogoča nadaljevanje izobraževanja. Česar pa si sama ne želim, ampak si želijo izključno moji starši. Ti me še zmeraj finančno podpirajo. Vsa štiri leta študija so me. V Ljubljani mi še zmeraj plačujejo stanovanje, in sicer zato, ker menijo, da bom nadaljevala študij. Nikoli nisem sama omenila, da si tega želim in da bom to zares počela. Nikoli me niso zanimali magisteriji in doktorati, nič takega, saj sem izbrala tudi tako smer, ki je bolj zanimiva v praksi (delo z ljudmi); sama si zelo želim delati in ne zgolj izobraževati. Ko sem svojim staršem omenila, da nameravam s septembrom delati preko študentskega servisa sta se zgrozila. Njuno mnenje je, da bom stagnirala, da tega nikakor ne smem, da bi bil to zame polom. Zame pa bi bil to pomemben vir zaslužka in glede na to, da diplomirala gotovone bom do leta 2007, bi mi to koristilo. Moji starši tega nikakor ne sprejmejo in tega ne bodo podprli. Imela sem tudisestrinno ponnudbo, da bi pazila njenega sinčka v času absolvenstskega staža, pa so mi starši zagrozili, da mi ne bojo finančno več nič pomagali in zato tega nisem mogla sprejeti. Sama namreč nima nobenih prihodkov. Moji starši so obsedenni z izobraževanjem, v ndaljevanje študija so prepričali tusi sestro, jo silili v magisterij, ki ga ni nnaredila in se z njo nenehno prepirajo..kako ničesar ni dosegla jo obsojajo itd. No, rekli so, da bi v primeru, da bi jaz pazla na nečaka, uničila svojo prihodnost, kariero, ne vem kaj. Odkar sem zaključila z zadnjim izpitom mi dan za dnem govorijo o tem, kako moram nadaljevati študij. Mama celo želi, da se vpišem na medicinsko fakulteto..naj povem, da z izborom študija niso bili zadovoljni..oni so hoteli medicino ali farmacijo in še danes po štirih letih mi očitajo, da sem izbrala drugo smer. In naokoli razglašajo drugim, kako nameravam nadaljevati študij, študirati medicino. Silijo me, da moram se it pogovorit z neko doktorico moje smeri, ki jomama pozna in predava na fakulteti. Nenehno me usmerjajo, vodijo, vplivajo na moje odločitve. Naj še povem, da če ne bi pred vpisom na fakulteto tako pritiskali name, bi se najbrž res odločila za farmacijo…ker mi je bila všeč. Tako sem nezadovoljna, poleg tega me mama skuša oddaljit od sestre, saj mi nenehno zatrjuje, kako mi je sestra vse zavida. Sestra živi na drugem koncu Slovenije in po hudih prepirih v maju, se več ne vrača domov. Sicer pa je pri nas že od nekdaj lastno mišljenje prepovedano; kar mislim jaz, ni nikoli prav, kar čutim jaz, ni prav..kar želim, ni prav. Sploh me ne vprašajo, kaj želim..nič..govorijo namesto mene…govorijo, kot da bi govorila jaz..kot da me ni. Sestri je danes po telefonu mama rekla, da bom jaz vpisala medicino. Sicer imam plan, da v septembru odidem od doma, v primeru da dobim ustrezno študentsko delo…potem bi si lahko stanovanje v lj plačala sama in imela tudi sicer dovolj ter bila neodvisna od staršev. Vem pa, da bom na ta način prekinila stike s starši, saj me več ne bodo hoteli poznati, ker ne bom študirala in bo po njihovem mnenju stagnirala. V družini imamo sicer že odkar pomnim probleme z nenehnimi prepiri..drenjem. Mama in oče se nenehno prepirata..nenehno tudi omenjata, kako slaba otroka imata. Pa naj poudarim, da sva s sestro bili vedno zelo pridni v šoli..prav dobri v gimnaziji, obe sva uspešno dokončali fakulteti…nikoli nisva delali nobennih problemov..ubogali sma na besedo..vse prepovedi nenehne upoštevali… Do mene se sicer precej boljše obnašajo kot do sestre, vendar me s temi nenehnimi pritiski dobesedno ubijajo. Če bo tako, bom morala od doma in se več ne bom vračala, če ne bojo sprejeli (kar vem, da ne bodo), da ne bom nadaljevala študija in se več ne bom vračala..Tako bodo ostali brez sestre nazadnje še brez mene. Težeko se odločam..prosim za pomoč..Naj povem, da je njim nemogoče karkoli razložit, saj imajo vedno prav.

Živjo,

čas je, da prekineš te nezdrave odnose in izsiljevanje s strani staršev in nehaš biti nemočna, kakor si se tudi podpisala. Ker to nikakor nisi. Delovne navade imaš očitno razvite zato kar poprimi za kakšno študentsko delo, ki lahko, če imaš srečo, potem preide v redno zaposlitev. Da boš šla delat magisterij, doktorat itd. samo zaradi volje staršev?! Saj nisi več majhna punčka, da ti bosta ukazovala kaj in kako. Če onadva nista opazila, da si zrasla v spososbno žensko, to ni tvoj problem. Ti upravljaš s svojim življenjem. Če nočeš več študirati, potem ne študiraj in začni z delom. Praviš, da si finančno odvisna. Seveda, ampak samo do trenutka, ko boš začela delati. Potem jima lahko pomahaš. Če te bosta zaradi tega odrezala iz družine…pa tudi prav. Ali se ljubezen meri z doseženo izobrazbo ali kako? Kolikor daleč doštudiraš, toliko raje te imamo…Začni se ceniti in ne glej nase skozi oči svojih staršev. Ali sta starša tudi tako visoko izobražena ali zdaj uresničujeta svoje neizpolnjene želje preko vaju s sestro? Kakorkoli že, naredi tako, da boš zadovoljna ti. Tudi, če se bosta obrnila stran od tebe, to ne bo za vedno. Spoznala bosta, da si odrasla oseba s svojo voljo, ki se ne pusti komandirati.
Veliko sreče in še več trdne volje!

Katka

Takim staršem je res težko zlepa kaj razložiti. Obstajajo tudi drugačni starši, v tem primeru podprejo svoje otroke, da jim razkrijejo tiste špranje, ki se jih še sami otroci ne zavedajo, kje vse se skrivajo njihove sposobnosti. Žal gre v tvojem primeru za ambiciozne starše, ki ne vidijo niti potrebe lastnih otrok. S samim vpisom na magisterij ni nič narobe, le ti moraš biti tista, ki te pritegne. Kaj narediti? 1)Postavi se na svoje noge, čim prej, tem bolje! 2)Jasno in glasno povej staršem, kaj želiš. Če niso za to, je njihov problem. 3) Nikoli in nikdar ne dovoli, da bi kdo vplival na tvoje odnose s sestro, s prijatelji, niti do same sebe! To je izključno tvoje področje. 4) Skozi take izkušnje rastemo, ko se moramo postaviti zase, kjerkoli, doma, v šoli, v službi, med prijatelji..Vedno smo dolžni narediti po najglobjih notranjih vzgibih, po srcu. Vse drugo je mimo cilja.
Želim ti veliko moči, ker potem boš skozi preizkušnje iz Nemočne postala Močna.

nemočna,

ti nisi nemočna, še kako dobro se zavedaš težav in vidiš tudi rešitev. manjka ti še samo dejanje, ki je nujno potrebno in neizpodbitno!
recimo, da je bila pri nas doma podobna situacija (jaz sem jim celo “nasedla” glede izbire študija). pri nas tudi veliko šteje fax, ki ga imam končanega. sestra je vsa zlata, ker dela tudi podiplomca, tebi pa povem, da sem ga tudi sama vpisala, le da doma nič ne vejo. kaj bi poslušala večno nerganje, kako mi gre, zakaj sem dobila 9 in ne 10….
delam ga zaradi sebe, ne pa zaradi njih…

mislim, da ti bo dobro delo, če greš na svoje. razmisli o finančni plati, morda celo še vedno lahko paziš nečaka? važno je, ali boš dobila službo po diplomi. takrat se lahko zares popolnoma osamosvojiš (da ne bi bila potem brez denarja in bi spet šla domov- bi bilo še slabše!).

na svoji poti pričakuj veliko težav s strani staršev, metanja polen in napovedovanaja slabe prihodnosti (brez nijh). najbolje, da se ne kregaš preveč, ne razlagaš, utemeljuješ ali celo prosiš za odhod od doma!

jaz sem se nadihala svežega zraka, sedaj ko sva s fantom na svojem, sva cca. 200 km stran (zelo dobro). potrebno je bilo veliko živcev, vztrajanja in tdne volje (da se preveč ne sekiraš). domači se še vedno niso spremenili, ko grem domov mi pogosto spravljajo v slabo voljo in me malo zastrupljajo, ampak se ne dam!

srečno!

preberi knjigo: Strupeni starši

Skozi tebe in sestro starši želijo izživeti svoje neuresničene sanje. Če sami nismo sposobni odsanjat svojih sanj se ne zbudimo in v sanjah zahtevamo od otrok da sanjajo enako kot mi. Ne dovoli več tega. Prav je da nadaljuješ študij naprej če je to tvoja ideja ,če pa ni pojdi po svoji poti .Svojih staršev neboš mogla spremenit,jih bo spremenilo življenje in mogoče rabijo to lekcijo. Rekla ,kazala ni stvar intelektualke , stem naj se ubadajo tvoji in tisti ki jim prisluhnejo. Želim ti veliko sreče v tej življenski avanturi, izplača se!