Lep pozdrav,imam en problem .Star bom 30 let,pred 5 leti sem odšel od doma v najem in sedaj po po petih letih sem spet pri starših .Prijateljev imam za vzorec ( ravno prav ) ampak večinoma tiste v službi .Problem pa je v teh starih prijateljih iz najstniških let,ko npr pridem domov iz službe in so oni zunaj na igrišču,me vidijo in tudi pokličejo k sebi,vendar meni takrat prevzame tak strah,začnem se tresti da brez pozdrava odbrzim naprej v blok,včasih smo se družili vsak dan,lahko bi se tudi sedaj vendar ko pa ne upam priti med njih,naredili pa mi niso nič.Prosim za vaše mnenje

Naslednji problem pa je da pri tridesetih še nisem imel telesnega stika s punco,je to sploh normalno,pride kakšna punca do mene,jaz pa dam glavo dol in odbrzim naprej,kaj se meni to dogaja ?

Sem bil isti, včasih na dvorišču cele dneve potem pa štiri stene. Prisili se in resno mislim PRISILI se, da se pogovarjaš tako z temi prijatelji kot z vsako punco. Pa naj bo punca v trgovini ali pa tam ena na dvorišču. Izrabi vsako priložnost za komunikacijo in se uči socialne dinamike. Verjemi mi imaš srečo da te vabijo in so še vedno tam jaz tega nisem imel. Dlje kot čakaš hujše bo spet začeti.

Pa tisti prijatelji, so res prijatelji ali samo znanci, kolegi? Razmisli. Prijatelj je tisti, ki ga pokličeš ob petih zjutraj v ponedeljek da rabiš prevoz v LJ on pa te prekleje ampak vseeno pride.