Prijateljstva-kaj delam narobe?
Lani tak čas sem imela 3 prijateljice (poznamo malo več kot 2 leti), s katerimi sem se velikokrat slišala, če ne videla (razdalja) in kar nekaj znancev, s katerimi sem obiskovala aktivnosti. Danes tak čas pa nimam nikogar, ki bi ga poklicala in bi šli na sprehod, tečt ali pa kam drugam. Prijateljica 1 si stikov očitno več ne želi in sem se od nje oddaljila, prijateljica 2 živi v drugem kraju, zagrizeno študira in še dela obenem in ni časa za srečanja(občasni sms ali fb pogovori), prijateljice 3 pa ne razumem, kaj je narobe, da se tako obnaša. Vedno sem ji na razpolago, jo poslušam, svetujem. Hodile sva tudi ven, na kavo, v naravo, bile polne načrtov. Nekje od začetka maja pa se je to spremenilo. Jo povabim ven, pravi, da ne more a potem od drugih izvem, da je bila zunaj. Se dobiva na kavi in mi razlaga, kako bo šla nekam in na dolgo in široko razlaga o tem pa čeprav sva se že nekaj časa nazaj zmenili, da greva midve tja in tja. Ne razumem, kaj sem ji storila, da se tako obnaša.
Ne razumem, kaj delam v odnosih narobe, da se s posamezniki tako dobro ujamem, preživimo veliko lepega skupaj, hodimo ven etc, po določenem času pa se vsi začnejo oddaljevati od mene. Zaradi tega sem tako obupana, da sploh ne upam spletati kakšnih znanstev, ker me zelo boli, ko me ljudje po cca pol leta pričnejo ignorirati oziroma si ne želijo več toliko stikov z mano.
Kakšen nasvet, literatura ali kaj podobnega, kako naj rešim ta problem?
Živijo!
literatura na temo prijateljstva…saj se hecaš a ne:). Sklepanje prijateljstva ni to, da vedno kadar ti pričakuješ, da so tam ko jih potrebuješ, pač pa da daš njim prosto pot in sprejmeš tudi to, da nimajo časa, ko ti želiš da ga imajo. Prvo pa moraš ti sama pri sebi razčistiti, kaj od tega, ko si bila z njimi jih je mogoče zmotilo, da si ne želijo tvoje družbe…eni enostavno res nimajo časa vedno poslušati ene in iste težave, bodisi vedno imeti čas za nekoga ko to nekdo želi.
Potrpi in da jim čas, da te mogoče one potrebujejo, in jih takrat povprašaj zakaj so se oddaljile od tebe.
Vedno imaš na izbiro najti si novo družbo, menim, da ni tukaj vprašanje kaj delaš narobe ampak kako se one počutijo ko so v tvoji družbi in s čim jim krajšaš čas…iz tega veliko izhaja!
No ja, nisem ravno mislila na literaturo o prijateljstvih, ampak na literaturo o odnosih 🙂
Saj ne pričakujem, da so tam ,ko jaz hočem oziroma jih potrebujem. Se glede tega zelo prilagajam in jim ne težim, da se morajo takoj tisto uro prikazati tam. Povabim takrat pa takrat in če ni časa, pa takrat. Niti ne gre za to, da bi poslušali moje ene in iste težave, ker ljudi ne obremenjujem s tem, kakšne težave imam, ker jih več ali manj zadržim zase. Včasih pojamram, dobim nasvet in ne jarmam več.
Sem potrpela kar nekaj časa in ker ni bilo od njih ne bev ne mev, sem potemtakem sklepala, da si moje družbe ne želijo. Eno sem vprašala, zakaj si moje družbe ne želi več in mi je odgovorila, da ji gredo ljudje na živce. Torej sem se umaknila.
Vem, da je ena pot najti novo družbo, vendar si želim, da bi enaka družba ostala za dalj časa.
vem za knjigo z naslovom Kako si pridobiš prijatelje (dale carnegie), mogoče bi ti lahko pomagala.
Sama sem ugotovila da sem včasih preveč direktna, kar drugim lahko ni všeč, mogoče jih celo kaj prizadane, tudi če poveš resnico…Upoštevati pa moraš da so ljudje čustvena bitja, ne razumska.
Tudi meni včasih manjka družba in se mi zdi da se je v tem času včasih res težko uskladiti ko pa ima vsak svoje življenje. Pomoje je najbolje, da delaš stvari ki so ti všeč, se mogoče kam vključiš in od nikogar ne pričakuješ ničesar, ker si potem lahko samo razočaran, in skušaš biti čim bolj neodvisna … potem se pa že kaj splete če se …vem pa da je teorija eno, praksa pa drugo :),
srečno
se strinjam z ayo_g:) ljudje danes nočejo ob sebi takšnih ki niso samostojni in nimajo zanimivega življenja. šele ko si samostojen in neodvisen od prijateljev, zadovoljen sam s sabo, pritegneš druge ljudi.
tudi sama sem se (na žalost malo prepozno) naučila, da preveč pričakujem od svojih prijateljic. ker sem jim jaz bila vedno na razpolago in sem res veliko vlagala v odnos z njimi, sem bila vedno znova razočarana ker tega nisem dobila nazaj.
danes pač sem vedno na voljo, če katera potrebuje pomoč, obenem pa ne pričakujem, da bodo one reagirale enako kot jaz, saj smo si ljudje različni. je pa res da sem to spoznala šele takrat ko sem se sprla s svojo najboljšo prijateljico ker se ona ni za mene postavila tako, kot se jaz za njo. in potem mi je pojasnila, zakaj tega ni storila in spoznala sem, da smo res različni. pa da zato nič manj ne ceni najinega odnosa.
sicer pa, vse takšne težave izginejo, ko si najdeš prijateljice, ki so na isti valovni dolžini kot ti:)