Potrebujem vašo pomoč, ker me le ve lahko razumete in mi svetujete.
Sem prijateljica žalujoče mamice, ki je pred letom in pol izgubila punčko v 28. tednu nosečnosti. Bilo je hudo in ko se spominjam vseh dogodkov, mi gre kr na jok.
Takrat sem ji in ji tudi sedaj stojim ob strani. Skupaj sva jokali in skupaj bili samo tiho, ko je zmanjkalo besed. Noben čas ne zaceli tako hudih in globokih ran. Za zmeraj bo ostala velika brazgotina v njenem življenju.
Minilo je nekaj časa in se več prav veliko ne pogovarjava o njenem angelčku. Ne ker se ne bi hotela, temveč zato, ker mi je hudo obujati tako težke in boleče spomine. Kako ji lahko pomagam sedaj, ko je le minil nek čas in se je postavila nazaj na noge?
Prijateljica ima ob sebi partnerja in še eno navihano 3 letno punčko.

Sama se borim z neplodnostjo dolgi 2 leti in ne vem ali bom kdaj uspela. Upam, da nekoč bom. Problem je v tem, da pa jst nimam njene podpore in niti ne poskušam govort o želji, da bi tudi sama rada bila nekoč mamica. O zdravstvenih težavah, ki so razlog moje neplodnosti, me ne vpraša. Nekajkrat je izgovorila zame težke besede: Kaj če boš res uspela zanosit, jaz pa sem izgubila otroka. Ne privošči mi, čeprav sama ima punčko in celo s partnerjem načrtujeta še enega otroka. Nosečnic se izogiba in o njih govori s prezirom.

Resnično razumem svojo prijateljico in zato ne začenjam pogovorov o svojem načrtovnju družine, le občasno izpovem strah, da mi morda ne bo uspelo in tudi takrat ne pridem do njenega srca.
Kaj naj naredim, da bo vedela, da mi je hudo zaradi nje in da ji stojim ob strani?
Kako naj ji povem, da pa jaz tudi občasno potrebujem spodbudno besedo, še posebej sedaj, ko me čaka veliko operativnih posegov?
Ne bi je želela izgubiti, enkrat, ko mi bo morda uspelo.

Moja prijateljica mi pomeni veliko in sama nikoli nisem občutila niti kanček ljubosumja, ker ima otroka. In tudi takrat ne, ko je bila noseča in smo čakali veseli dogodek, ki na koncu ni dobil srečen epilog.

Zaskrbljena prijateljica Rina

Draga Rina!

Tebe imeti za prijateljico , je lepo. Si čudovita!
Tvoja prijateljica mi, kot prijateljica ,ni všeč.
Sicer pa, želim ti, da zanosiš, imaš otroka,
potem boš videla, kolikšna je njena iskrenost.
Verjetno si njena prijateljica, če si vseskozi v njeni senci.
Bog ne daj, da imaš nekaj več kot ona.
Včasih sem bila tudi jaz potrpežljiva,
vedno v senci…..
danes naredim hitro konec, ko vidim,
da nekdo misli le na svojo srečo,……
Bodi močna , pametna si in ukrepaj tako , da bo tebi prav.

Nič ne bodi zaskrbljena!
Misli nase kot misli prijateljica le nase.
In to je vsa umernost!

Mrina! Razumem tvoj boj z neplodnostjo,ker ga bijem tudi sama! Lahko ti dam nasvet,ki ga brž ko ne poslušaš iz vseh strani: ne obupaj,vstrajaj,uspelo ti bo! V naših primerih je potrpljenje in s tem vstrajnost božja mast! Občudujem tvojopodporo in navklonjenost prijateljici! Lahko je srečna da te ima. Veš,tudi sama sem se in se še vedno soočam z nerazumevanjem svoje okolice… Preprosto povedano,nimam nikogar s katerim bi se lahko pogovorila o želji po otroku,neplodnosti in o strahovih,željah,upanju,obupu,pa o tistih lepih dneh,ko sem prepričana,da,nama bo uspelo… Ker sem dolgo zaman iskala razumevanje in podporo,pa sem dobila vse drugo prej kot to,sem se pričela izogibati ljudi,za katere sem vedela,da ne zmorejo niti poslušati drugega,kaj šele,da bi poiskusili razumeti težave,ki ne zadevajo njih samih. Svetujem ti,da poiščeš podporo na kakšnem forumu,svetujem mamino čvekalnico… in za vse nas,ki imamo težavo zanositi. Upam in želim ti,da ti čimprej uspe zanositi in donositi zdravega otroka!!! Lep pozdrav,Karmen!

mogoče bo bolelo, kar ti bom napisala, toda na tvojem mestu bi zamenjala prijateljico. Ker prave prijateljice so nesebične in vedno pripravljene poslušati, ti svetovati, se s tabo pogovarjati o vsem. Ona pa zaenkrat samo jemlje – tvojo dobroto in jo izkorišča, ne zaveda pa se, da bi morala tudi dajati, kar prave prijateljice vsak dan počno.

Želim ti, res iskreno iz srca, da zanosiš, donosiš in občutiš na svoji koži materinstvo, ki je nekaj najlepšega. Sama sem se borila z neplodnostjo, danes pa imam na srečo doma dve punčki in sina, ki mi pomenijo vse na svetu.

Pa srečno!

To ni pravo prijateljstvo če ti ne privošči otroka.Pusti jo pri miru in se raje gibaj v krogu pravih ljudi,ki ti zares želijo srečo.Veliko si ji dala,ker si dobra.Ona ti pa niti sreče ne privošči.Sebična je.

imam prijateljico, ki je izgubila otroka, pa me vzpodbuja pri vsakdanjih stvareh, jaz pa njo. ne podcenjuje mojih problemov,čeprav so kaplja v morje v primerjavi z njeno izgubo in čeprav jaz ne morem vedeti, kako hudo je njej. se pogovarjava veliko o njeni punčki in jaz ji skušam biti v oporo,ampak kaj, ko so stvari take kot so, pa če se sprašuješ zakaj vsak dan do večnosti, ne dobiš odgovora zakaj je usoda tako kruta do nekaterih najbolj zlatih ljudi na svetu??!! res je zlata oseba, upam, da ji bo šlo v življenju vse lepo, ker si zares zasluži. imam 3 zlate otroke in vem,da mi jih iz srca privošči.verjetno je tako, da če si se sposoben vživljati v druge, tak ostaneš vedno, če pa ne, te pa tudi lastna tragedija ne spreobrne in vidiš le sebe in svojo nesrečo. jaz ne vem, kako bi odreagirala,če bi se mi zgodila takšna tragedija, verjetno ne bi preživela, zato ne bom sodila nikogar.

Draga Rina!

Kaj reči tvoji prijateljici, sprašuješ?

Jaz bi ji sporočilo, ki si ga napisala na ta forum, sprintala, ji ga dala in ji rekla, da se želim o napisanem pogovoriti čez npr. nekaj dni.

Mogoče je, da tvoja prijateljica niti ne ve, kako tebe boli njeno vedenje. Če pa bo prebrala tvoje pismo, bo mogoče reagirala. Ali pa ne???

Vsekakor pa ti želim, da bi se tvoj boj končal z zmago!!! Res iz srca!

Prisrčen objem!!!