Prijateljica? ali “tista ta prava” bodoča žena ?
Pozdravljeni somisleci .
Razkril bi Vam rad eno zgodbo , ki ni vsakdanja.
Sem 30-letni fant z veliko naprijetnimi ljubezenskimi izkušnjami. Spoznal sem veliko prijetnih in manjprijetnih punc ,ki so mi oblikovale mojo čustveno inteligenco. Zaljubljen sem bil samo enkrat v eno in le ta mi je strla srce. Bil sem še najstnik in verjetno nisem razumel pomena ljubezni. Stopnjeval sem z mnogimi spolnimi odnosi za katere nisem prosil, ampak so se mi enstavno ponudili kot skodelica čaja na srebrnem pladnu. Nisem “Brad Pitt”, sem navaden slovenec z smislom za humor.
Nato se je zgodil en preobrat spoznal sem eno punco s katero sem mislil da bom lahko “hodil”, vendar mi je ta dala “košarico”, seveda nisem obupal in sva se zmenila da bova postala prijatelja. To prijateljstvo traja že 13 let. Na vse zadnje sva ta najin odnos tako okrepila ,da sva si povedala VSE. Res vse ( od tega kako kerega kdaj na WC do tega koliko ima ker na računu ).
Zaupama si veliko neobičajnih podatkov , za katere si marsikdo nebi ( primer : odnos med možem in ženo po 15 letih poroke – ljudje si ne prizajo več vsega).
Torej med nama zadeva res deluje, delima si skoraj vse, razen poglavje ljubezenski odnosi. To je osebna stvar vsakega posameznika. Imava redne spolne odnose z drugimi “partnerji”. Jaz in moja prijateljica sva samska, nisva vezana na druge in nimava resnih zvez. Nisva ljubosumna na partnerja od drugega in ne opredeljujema se da bi bila zaljubljena v tega “partnerja” s katerim imava spolne odnose.
Jaz sem moški in opravljam normalno vsa gospodinska opravila ( likanje, pranje perila, kuhanje , brisanje praha, sesanje itd.) tako tudi ona , razdelima si vsa opravila enakomerno. Jaz si nebi moral predstavljati boljše osebe zraven sebe. Po vseh teh letih prijateljsva se ni nič spremenilo. Razen pred kratkim , kakšne 3 mesece nazaj ko sva začela kot “cimra” skupaj zaživet.
V meni so se začela prebujati večja čustva kot samo prijateljstvo. In začel sem se vesti neprimerno. Moje prefinjeno pikolovsko obnašanje do nje me je preprečevalo da bi se zaljubil v njo, kajti zavedal sem se ,da če bom gojil večja čustva do nje bom izgubil najboljšega prijatelja. In to mi je pognalo strah do kosti. Z tem strahom sem nardil več škode kot sem si predstavljal da bom. Zdaj se zavedam posledic da sem z svojimi dejanji ravnal narobe. O vsem tem sva se tudi pogovorila.
Zadnji mesec sem začel brati knjige o mojstrsvu ljubezni. Nisem še mojster , sem pa na dobri poti da sem spoznal kaj mi je hotela dopovedovati. Poznam jo , ampak še vedno premalo. Na medsebojih človeških odnosih je ona pravi mojster, tu ji ne sežem do kolen, to priznam. Kaj se pa tiče ljubezni , tukaj pa sva oba negotova kajti imava iste izkušnje iz preteklosti.
Problem je zdaj nastal tukaj ko je ugotovila da sem postal takšen zaradi teh čutev ki si jih nisem mogel priznati. V bistvu sva si oba lagala da to ni res. kajti njeni im moji prijatelji enostavno niso morali verjeti da lahko dva različa spola tako dobro sodelujeta v življenju brez da imata spolne odnose. Meni osebno je to malomeščansko mišljenje šlo na živce , kajti nisem razumel kako ti prijatelji tega ne razumejo. Seveda sva bila oba deležna tega pritiska in se nisva zmenila zanj , samo posmehovala sva se na vse to. Zdaj ko sem ji razkril resnico o tem kaj sem ji počel in z kakšnim namenom, pa je stopila korak nazaj. Zakaj? (česa se je ustrašila)
Naredil sem zanjo zelo dosti dobrih dejanj. Primer : Peljal sem njeno 75 letno mamo, tristo kiolmetrov na poroko njenega bratranca, vsak dan ji peljem njena dva psa na sprehod, posodim ji avto da si gre zaslužit kak evro ko dela po promocijah in nezahtevam da mi natanka rezervar ki ga je potrošila, vsako jutro ji skuham kavo in ji zaželim dobro jutro z nasmehom na obrazu čeprav stopim z postelje z levo nogo, pogostim jo vsako soboto in nedeljo pri mojih starših na kosilu ali med tednom tudi na kakšni večerji, lahko bi še nadaljeval , ko ji rečem da je lepa in dobra oseba, pohvalim jo ko naredi kakšno lumparijo , da ji modno svetujem tako da ji rečem “pač nepaše ta barvna kombinacija skupaj”, joj da ne omenim da sem ji ponudil drugi dom, dal sem ji delat ključ od stanovanja v simbol zaupanja, itd.
Vseh teh mojih dobrih dejanj se NE zaveda več in jih prezira.
Zdaj mi je dala v vednost da bom te moje slabe dejanja poplačal samo tako ko mi bo ona dala priložnost da bom dokazal , da sem se spremnil v boljšega človeka.
Kaj pa VI mislite o vsem tem ?
Zanimivo vprašanje ste mi postavili.
Poznam pa tudi odgovor na njega . Kot ste izbrali iz navedene zgodbe ima zelo staro mamo. Moja prijateljica ima 28 let in je bila res pozno rojena. Njena mati je bila že skoraj v menopavzi in se je vseeno odločila še imeti zadnjega otroka. Ta moja prijateljica je vedno živela v pomankanju materialnih dobrin že iz otroštva ven, dejala si je da se počuti kot nezaželjen otrok te družine.
Z njenim očetom sta imela zanimiv odnos. Ker jo je vzgajal na prav poseben način. Imela ga je zelo rada, še zdaj ga ima po njegovi smrti (2010), čeprav je bil falot. Dajal ji občutek krivde. Primer : ko se je kot otrok potepala po vaških poteh in je ni bilo dolgo domov jo je njen oče z njegovim načinom privedel do tega da se je počutila krivo kar je tudi spoznala da je kriva za njeno potepanje. Tudi pozno v noč jo je kot otrok vozil na razna potovanja od gostilne do gostilne ( oblečena je bila samo v pižamo). Dosti je takih falotskih zgodbic ki mi jih je povedala in meni so se pojavile solze na očeh kako lahko ima nekdo takšnega očeta ki te niti ne nauči vozit kolesa. Ampak ga je vseeno imela rada.
Njena mama še živi. Jaz njeno mamo dnevno srečujem in se z njo tudi na dolgo in široko pogovarjam o toku življenja. Ta moja prijateljica se z njo ne razume najbolje. Pravzaprav pred njo beži. To pa zato ker jo psihično izžema in ji Krade energijo. Bil sem priča pogovora kjer sem 5 ur v avtu poslušal kako je njena mama njo prepričevala in masirala z občutki krivde “češ kako se je moja prijateljica obnašala do maminega sorodstva”. V vzratnem ogledalu sem jo videl kako mi na zadnjih sedežih “skupaj leze”. Takega izžemanja nad osebo še pa nisem doživel.
Čeprav je slišat iz prebranega , da sta oba starša bila nemogoča z njo. Se strinjam, vendar tudi ona ni tako nedolžna v vseh teh situacijah. Pravi da ima oba starša zelo rada. Očeta zelo pogreša.
Je pa zanimivo to ,da svojih čustev ne pove lastni materi v obraz !
Tudi z njeno starejšo polsestro nima pristega odnosa. Kajti njena polsestra ima najstarejšo hčero staro 29 let. In z tem se nekako njena polsestra tretira kot daljna družina.
Vprašanje je tukaj ali ima iz otroštva tako hude posledice nezaupanja v ljudi ali pa beži pred resnico ljubezni do sočlovek?
Nekaj še bi vam rad povedal … ko mi boste odgovorili ta odgovor.
Če jo resnično želite za partnerko vas čaka dolga in težka pot, ker mora vaša prijateljica veliko razčistiti v sebi.
Zaradi odnosa s starši in občutkov krivde, ki jih še vedno nosi v sebi je nesposobna dobrega, zdravega odnosa, vedno znova pade v slabe odnose. To so njeni vzorci. Vi je ne zanimate, ker takšnih odnosov, kot ji ga vi nudite ona ne pozna in se ne vidi v njih, njo “zadovolji” odnos v katerem doživlja zavračanje, kar je posledica občutkov krivde.
Ona sama sebe nima in se ne zna imeti rada, zato to išče tudi v odnosu z moškim. Ko bo spremenila odnos do sebe bo začutila, da si zasluži moškega, ki jo ima rad ne pa nekoga, ki jo zavrača.
vaša naloga je, da jo pripravite tako daleč, da se bo tega kar sem pisala prej začela zavedati, ker takrat bo začela spreminjati svoje misli in čustva.
Ko se pogovarjata pazite pri komunikaciji. Izbirajte besede ki ji ne bodo dajale občutka, da je napadena. Če bo imela občutek, da jo napadate se bo branila, ali pa bo napadla nazaj, to bo pripeljalo do prepira in jeze, kar pa ni vaš namen.
Če jo vprašate ali je srečna? Kaj vam odgovori?
Ah daj no. Iz tega izpade najprej, da ti slovenščina dela težave, potem pa še, da si eden od “tistih” tipov, ki bi za babo naredili vse, da jo enkrat končno položijo. Takšna prijateljstva meni niso všeč. Poznam več takšnih prierov. Eni tipi so si vbili v glavo, da bodo za žensko, v katero so bili leta in leta zatreskani, naredili dosedno vse, da bo nekega dne ja ugotovila koga ima ob sebi. Napaka! Če si prijatelj, bodi prijatelj. Če želiš biti več kot prijatelj, to JASNO povej in ne igraj prijatelja. Ženske to zelo slabo prenesejo, če ugotovijo, da jih je celo tisti, ki so mu zaupale kot dobremu in zaupnemu prijatelju, v resnici hotel samo položit.
Pa da ti ne govorim kakoslabo so se nekatere podobne zgodbe končale, ko si je kakšna takšna prijateljica našla tipa. Ne mešaj jabolk in hrušk! Še posebej, če se ob tem sklicuješ na čustveno inteligenco! To, kar ti pčneš, ni čustveno inteligentno.
Hvala za izražanje vašega stališča.
Vprašanje je ali me bo pustila tako blizu ? Kajti njeno zatiranje in vsi ti občutki krivde iz otroštva so njo postavili na rob psihe, govorila mi je da je bila že v osnovni šoli zmeraj zasovražena in napadena z besedami.Tako si je na poti do doma ob dolgi železniški progi govorila sama sebi kako bo katerega z besedami sprevrgla in mu tako odvzela vso moč nadalje komunikacije. To ji prida uspeva danes. Ko ji želim kaj dobrega , se zavije v svoj oklep in kot rak ( kar je tudi po horoskopu) ščipa z besedami nazaj. Ne pusti me enostavno blizu.
Da Vas citiram : “Ko se pogovarjata pazite pri komunikaciji. Izbirajte besede ki ji ne bodo dajale občutka, da je napadena. Če bo imela občutek, da jo napadate se bo branila, ali pa bo napadla nazaj, to bo pripeljalo do prepira in jeze, kar pa ni vaš namen.” . Točno tako se tudi med nama zadnje čase dogaja. Zadeli ste v črno! In tu se pojavi vprašanje kaj ona pričakuje od mene in kaj ne? Sem tapravi moški za ta pogovor ali ne ?
Pripravljen sem iti trnovo pot za prijatelja da mu lahko pokažem kaj je ljubezen. Da Vam obrazložim moje stališče do ljubezni. Zame je ljubezen brezpogojna. Na stezi ljubezni ni nobenega če; tu ni nobenih pogojev. Ljubiš nekoga brez razloga in brez utemeljitve, nekoga ljubiš le takšnega, kakršen je in z tem mu dajem svobodo da si še naprej takšen. Če mi takšen kakršen si nisi všeč bo pač bolje če bom z nekom ki mi bo. Nobene pravice nimamo kogarkoli spreminjati in nihče drug nima pravice spreminjati nas(mene). Če se bom spremenil, se bom zato, ker sam tako hočem, zato ker nočem več trpeti.
In nevem če je tu ona istega mnenja. Kajti o tej tematiki se nikoli nisva pogovarjala.Nebom dejal da sem mojster ljubezni vendar dovolj sem imel teh mojih preteklih vzorcen ,ki so močno vplivali na moj vsakdan. Sem Bik po horoskopu in sem čustven ( saj smo vsi) ampak mogoče damo biki temu več pozornosti v življenju. In seveda nisem bil srečen kajti tega področja nisem imel urejenega. Rad pa bi ga imel in vem da ga bom tudi en dan imel.
Vprašali ste me kaj mi je odgovorila ko sem jo vprašal da če je srečna. Seveda sem jo vprašal . Dejala je samo JA in se nasmejala. Ampak moj 6 čut ( notranji glas) ni bil potešen ko sem slišal ta JA z nasmeškom.
Probajte me nekaj razumeti :
Midva z mojo prijateljico sva si zelo podobna in postala sva najboljša prijatelja. To je prelep odnos za prijateljstvo.Spoštujema se drug drugega in nikoli se nisva razočarala ( do predkratkim ). Vsak korak , ki sva ga prehodila naju je zelo osrečeval. Ne poznava ne zavisti in ne ljubosumja, nihče ni skušal obvladovati ali posedovati drug drugega. In ta najin odnos je konstanta. Vendar zdaj oko sem začel nekaj čutit se pa je veliko spremenilo. Mene je doletelo nekaj kaj nisem bil navajen do nje in sem se začel neprimerno vesti. Tukaj se zgodba obrne, postala je čisto drug človek do mene ta odnos je visel na nitki in ga zdajle postopoma rešujema. Jaz nevem kakšne brazgotine sem pustil, vem pa samo to da edino kaj še ima v življenju je njena mama nato sem jaz in vsi ti stari in na novo pridobljeni kolegi in prijatelji. Neželim Vam dati tukaj predpostavke da sem okronan za najboljšega prijatelja. Ampak jaz sem njej v življenju samoumneven, zato ji tudi želim pomagati.
To je moja dobrota , samo vprašam se če je to dobro tudi zanjo ?
Poglej moja slovenščina ima samo težave zaradi tega ker sem odraščal v dvojezičnih šolah ( saj smo vsi, a ne ). Če pa se pojavi tu pa tam kak tiskarski škrat pa se moram zahvalit prvo mojim staršem da mi niso kupil računalnika in drugo da mi v srednji šoli niso dali predmeta o 10 prstnemu tipkanju.
Glej nisem jaz eden tistih “tipov ki bi jo rad položil”.
Če imaš ti takšne izkušnje se mi res smiliš kot osebek in ti želim vse dobro v življenju. Ne sodi in nebodi sodnik.
Lp
No, meni se pa zdi, da ti tukaj pričakuješ samo en odgovor, in to je, kaj narediti, da te bo ona vzljubila. Drugih mnenj sploh ne sprejemaš in jih zatreš v kali. Torej imaš ti prav in nihče drug. To je ena stvar. Druga je, da dejansko tukaj pišeš o osebnih stvareh druge osebe, ki ti za to ni dala dovoljenja. OK, mogoče kak primer za oris situacije, tako pa vse v podrobnosti dejansko kaže, da nisi tako vreden zaupanja, kot sam govoriš, da si.
Odgovori se sučejo tudi okoli tega, kakšna je ona, zakaj je takšna ipd. Ko sem prebrala več tvojih postov, se mi zdi, da imaš tudi ti marsikaj za razčistiti pri sebi….
Sicer pa daj času čas. Mogoče vama enkrat uspe, mogoče tudi ne. Ampak ne sili v njo in ne pričakuj, da jo boš “spreobrnil”; če njej ni do tega.
Razumeti moraš, da ČUSTVA in KARAKTER človeka ni eno in isto. ČUSTVA so črno bela (ali ljubiš ali pa ne), KARAKTER človeka pa je pisan in ima vsak svojega. Čustva imamo pa ista samo uporabljamo jih na drugačen način.
Seveda nimaš nobene pravice njenega karakterja spreminjati, ga tudi ne moraš, kot si sam ugotovil spremeniš lahko sebe, drugih pa ne.
Tukaj se pogovarjamo o NAČINU NJENEGA ČUSTVOVANJA in ti moraš prit v ta njen svet. Tvoja naloga je, da ji pokažeš, da si zasluži več kot trenutno misli.
očitno ne izbiraš pravega načina komunikacije, da se čuti napadeno. Ti ji daješ občutek, da je nekaj narobe z njenim karakterjem. Vidva pa morata delati na njenih čustvih.
Strinjam se z zapisanim od Na hitro, tudi jaz imam občutek, da takoj vse vzameš osebno. Če tako deluješ v odnosu s prijateljico ne bosta daleč prišla.
Ali sta za skupaj vesta samo vidva.
Tvoja dobrota vedno in povsod za njo definitivno ni prava rešitev. Ne ceni te, ker si vedno tam, vedno jo čakaš, ona to ve in tudi pridno izkorišča. Kdaj bi bilo prav, da s to dobroto šparaš boš moral ugotoviti sam.
Hvala za vaše izraženo stališče.
Kdo si pa ne želi da bi imel ob sebi človeka ki BI ga enkrat vzljubil kot najboljšega prijatelja, partnerja in punco v enem. Na to sem pomislil ampak ravnal bi sebično do nje da bi jo “spreobrnil” na mojo stran. Če bo ona ugotovila oz je že ugotovila kaj sem v njenem življenju toliko bolje zame da nebom vlagal odvečne energije in vse te moje dobrote v človeka ki mu skušam pomagati.
Druga mnenja so dobrodošla vendar se vedno najde kak osebek ki se ne poglobi v temo pogovora in postavlja neprimerna vprašanja. Za takšno žaljenje nisem uporabil tega foruma in če me že nekdo misli žalit naj me to preko zasebnih sporočil, ne pa javno.
Res je zelo analitično sem se lotil teme in sama mi je rekla če me nerazumeš se posvetuj z ljudmi.
Torej dobil sem njejo dovoljenje in samo na tak način lahko opredelim problematiko kjer nevem več kako in kaj.
Kaj ste mislili z tem da si moram marsikaj razčistiti pri sebi? (prosim private message)
Jaz se tukaj da posvetujem kaj naj naredim z osebo ki mi je prijateljica , če bo lahko tudi enkrat bodoča žena ki mi bo nudila družino? Zanima pa me zakaj ženske tako odreagirate ko vam moški prijatelji priznamo da smo se zaljubili v vas in da smo s tem naredili napako ker smo spoznali da imamo raje prijateljstvo kot pa en poceni sex in ne več prijateljstva…Jaz sem si z mojimi čustvi na jasnem jaz je NE LJUBIM. Imam jo rad ampak ne preveč. Ker meja med tek koga imeti zelo raz in med tem da nekoga malo ljubiš je zelo tanka. Moja čustva do nje so meni zelo jasna.
Naprej bi se rad zahvalil za čas ki si ga vzameš zame s tem da mi poveš kako in kaj.
To je tvoja dobrota.
Moja dobrota ni nič kaj različna od tvoje. O tej moji dobroti do nje sva tudi govorila. Prijateljica sem mi je razjokala pred očmi kjer je jasno in glasno povedala da nebom dobil občutka da me izkorišča. Ker mi te dobrote nemore (nezna) vračati. Jaz si njeno dobroto predstavljam tako da je tu na tem svetu z menoj v moji družbi in da mi pomaga na njen način, me uči kako biti boljši sogovornik in nasmeji v vsakdanjiku. Normalo da se tu stališča posameznika razlikujeta zato tudi kak prepir ki se zmeraj dobro konča. Se še ni zgodilo da bi šla po prepiru z občutkom krivde narazen vsak svojo pot. Zmeraj se po prepiru objamema in poljubima na lice. V zahvalo da si sprejel moje stališče.
Celo žiljenje se učimo in seveda moramo paziti na komunikacijo z soljudmi kajti vidim in slišim da ljudje tonejo v depresije zaradi pomankanja osebnih življenskih potreb. Ampak to je druga tema.
Zahvaljujem se VAM vsem za vaše izraženo stališče , to zelo cenim !
Želim si da bomo imeli več takih ljudi v svetu ki ti bodo ponudili roko pa ne z namenom kar te hočejo spreobrniti ampak z namenom da ti bodo zaželeli lepše življenje.
Pa naj bo trenutno stališče in pogled na soljudi še tako črno bel boste ugotovili da obstajao tudi druge barve življenja.
Včasih je zdravilo brca v tazadnjo, včasih objem, včasih poljub treba je pač upoštevati situacijo.
Otroku postavimo meje, da se počuti varnega. Naša naloga je da mu povemo kaj ni prav in kaj je prav. Tako je včasih tudi pri odraslih. Sami sebe ne vidimo, svojih napak ne prepoznamo, s tem sami sebi škodimo, pa se tega niti ne zavedamo, zato rabimo prijatelje in dobre ljudi, da nam povejo resnico pa če je še tako boleča.
Da vidimo svoj obraz ali postavo se pogledamo v ogledalo na steni, da bi vidli svoje vedenje pa rabimo ogledalo, ki se mu reče prijatej.
Zapomni si, prijatelj ni tisti, ki joče s teboj, niti tisti, ki se smeje s teboj ampak tisti, ki te sliši in vidi v srce pokaže trdo roko ko je treba ne glede na užaljenost, ki bi lahko sledila.
Če te zanima samo odgovor na vprašanje, ali je ona samo tvoja prijateljica ali tista prava, bodoča žena, potem ti svetujem, da odgovor poiščeš na kakšnem forumu, kjer se ukvarjajo z vedeževanjem. Če resno verjame, da ti glede na opisano nekdo sploh lahko resno odgovori in poda zadovoljiv odgovor.
Poglej, tudi če ti ne bi bil zgolj njen cimer in če bi vsak dan seksala, se zaljubljeno gledala, držala za rokice, ti nihče ne bi mogel odgovorit ali bo to tvoja bodoča žena. Predvsem pa bi se pri tvojih letih lahko zavedal, da biti v zvezi z nekom, še ne pomeni avtomatično tudi poroko. Navsezadnje pa je vseeno kaj karkoli od nas misli o tem. Ali bo neka ženska postala tvoja žena je odvisno samo od njenega odgovora. Ko jo boš zaprosil.
Je pa vse to, kar ti pišeš, predvsem z vidika ženske precej zaskrbljujoče. Nenehno poudarjaš, da si praktično vse, kar ta ženska ima v življenju in kako da si dober do nje. Zapovrh pa še zaljubljen vanjo. Ne skrbi me toliko ali bosta vidva nekega dne uspela preseči to prijateljstvo in biti intimna. Glede na tvoje jasne namere in to, da se še kako zavedaš s kom imaš opraviti, ti lahko kot izkušen moški z 99% natančnostjo napovem: da, nekega dne bosta intimna kot sta običajno intimna fant in punca. Kaj pa ji preostane? Že tako je sama samcata na vsem svetu, zdaj si pa še ti njen cimer, torej jo imaš praktično podnevi in ponoči »na razpolago«. Ne bom rekel, da si namenoma postal njen cimer, da bi jo tako končno imel. Ne bi bil pa to tako nenavaden in osamljen primer v kontekstu žensko-moških odnosov. Veliko moških je danes v vlogi dobrih angelov (apokalipse), ki se dobesedno obesi na ženske s težavami, ženske, ki prebolevajo, ki imajo različne težave v družini itd. Postanejo jim vse na tem svetu. In zagotovijo si redni seks. No, nekateri sanjajo v takšnem razmerju celo zakonsko zvezo. Nekaterim to celo uspe. Večinoma pa ženske v takšnem odnosu slej kot prej spregledajo za kaj gre. In dobijo po buči. Dobesedno. Njihov dobri angel se kar naenkrat spremeni v hudiča. V človeka, ki ji v minuti zmeče pod nos kaj vse da je on storil zanjo, jo podpiral, jo dvigoval, jo nasmejal vsako jutro, ji naredil cel kup »dobrih del«, … ona pa tako, njemu to nehvaležno vrne s »kajlo«. Dragi fant, če še ne veš… seks si moški lahko kupi. Ljubezni ne. In kot sam pišeš, s seksom nimaš težav. več kot očitno pa je, da ne znaš ob sebi obdržat ženske. Misliš, da jo s poroko kupiš za vedno?
In kot sem že rekel, ne skrbi me ali bosta vidva kdaj skupaj ali ne. Bolj me skrbi kaj bo, če/ko se vama stvar ne izide najbolje. Si sposoben tolikšne ljubezni do te osebe, da jo preprosto pustiš oditi? Se bojim da ne. In da bo, če ti bo »dala« tudi hitro poročena s tabo. In do konca življenja v tvojem zaporu. Ker ti si njen edini bog. In težko, da bi normalno prenesel, če bi ona nekega dne prešla na panteizem…
V izogib kakšne tragedije upam, da se bo ta punca kmalu odselila iz vajinega skupnega bivališča in si postavila življenje na mesto. Pri teh letih bi pa že morala imet oba malo bolj pošlihtano v glavah in v življenju. Vidva skupaj sta »smrtonosna« kombinacija. Razlagaj si to kakor hočeš.