Prijatelji so…..
tisti, ki obcutijo zalost s teboj…Hvala vam Prijatelj, Reset, Resna, Spela, Mitka, Sister, Babi in mogoce se kdo….
Nisem si mislila, da poteka med nekaterimi nami nekaksen poseben fluid..Elektronski fluid, mogoce?
Prisla sem in opazila, da je sef kar dobro polepsal obliko nasih forumov..E, vsaka mu cast in hvala in se cestitke ob lepi obletnici! In hvala mu, da smo se lahko spoznali prav tu…
Hvala vam za lepe misli in vzpodbude. Saj bom prebolela… In ni pomembna telesna prisotnost nekoga, ki si ga imel rad…To je tako materialisticno, kajne? Tok zivljenja pac.. In nihce ni nesmrten….Razen ljubezni pac……
Zdaj bo treba usmeriti misli na vse tiste, s katerimi moramo ziveti naprej…
Tudi na vas, seveda in nasvidenje!
Ponca,lepo te je spet brati .Nekak fluid res poteka med nami.
Nihce ti ne more vzeti spominov na nekoga,ki ga imas rad.Vse ostalo je materialisticno in misel,da smo del clovestva ,oziroma vse te cudovite narave,nam v takih trenutkih pomaga.Ziveti moramo naprej za tiste,ki so se z nami.Leto in pol je,kar se je poslovila mama in najdem jo povsod, v lepi pesmi,cvetu,oblaku,zahajajocem soncu in jutranji zarji.
Lep pozdrav Babi
Draga Ponca, poskušali smo te potolažiti, kdor pa tolaži mora znati poslušati in umolkniti, pustiti drugemu, da izrazi svoja čustva. Zate smo bili “zid žalovanja”, kot tisti v Jeruzalemu. V razpoke tega zidu je potisnjenih tisoče listkov na katerih so napisane človeške stiske.
Bili smo tvoj zid v tvoji stiski, da si tu na nek način čutila, da lahko na njem
spraviš iz sebe svojo bolečino. – Želim, da bi te ob vsem hudem vedno spremljalo upanje; tega pa človek s tvojim značajem nikoli ne izgubi. Lp
Draga Ponca,
Dobrodosla spet med nami. Kot sem ze veckrat napisal, sem clovek, ki mu v dolocenih trenutkih zmanka lastnih besed. To pa ne pomeni , da ne podozivljam bolecine socloveka. Morda zveni plehko, vendar se mi zdi, da so pac sposobnejsi od mene znali lepse povedat, kar tudi sam v dusi vsaj do dolocene mere obcutim… Zato ti odgovarjam na tvoje razmislanje z ze skoraj pozabljenim Cankarjem:
“Daleč sega senca bolečine in ugleda jo človek, ko še komaj sluti bolečino samo…”
Ne vem, ce poznas pisateljico dr. ELISABETH KUBLER ROSS. Toplo bi ti priporocil njeno knjigo “KOLO ŽIVLJENJA.”
Ko sem sam obcutil povsem dih smrti, sem si vzel za zivljenski moto njeno misel:
“Ko opravimo vse svoje delo , zaradi katerega smo prišli na zemljo, smemo odložiti svoje telo, ki omejuje našo dušo, kot buba obdaja metulja, ki se bo izlegel iz nje..Ko je pravi čas, ga lahko spustimo in tedaj smo rešeni bolečin , strahov in skrbi- svobodni smo kot prelep metulj, ki se vrača domov k Bogu..”
Veckrat jo napisem tudi na teh forumih, z namenom, da morda se komu pomaga…
Hoj Prijatelj!
Saj vem…In prav nic ni narobe, ce izrazis custva s pomocjo besed znanega pisatelja ali pesnika… Saj smo te besede prejeli od njih v dar in jih lahko vmestimo tja, kjer nam zmanjka lastnih besed, ceprav globoko obcutimo nekaj podobnega… Vsi smo svoji pesniki in pistalelji, le da nam srce ne zmore odpret zapornic, za katerimi se skrivajo prave besede….Veseli me, da imas tako veliko zivljenjske moci, da si znal premagati najhujse preiskusnje in ovire! Cestitam iz vsega srca in vem, da bos pomagal s primernim nasvetom se komu drugemu v podobni stiski!
Ves, knjige “Kolo zivljenja” pa zal se ne poznam in hvala za predlog. Ko bo mogoce, jo bom zagotovo prebrala..Slutim, da je vredna branja…
Zdaj ti pa posiljam en lep pozdrav! ( Na Dolenjsko? ) :-))
O, zdravo Fata!
Posreceno ime…Pa menda ja nisi prevec zagnana za ciscenje in pospravljanje in ne maltretiras vse naokoli, naj si sezujejo cevlje, pa to in ono? :-)) Ves, Spela, tudi jaz imam na tem forumu ze drugo ime..Ne sekiraj se za to, saj imamo vendar domisljija….Tisti, ki je imajo malce manj, naj pa kar veselo z levo roko v desni zep….A mi se ne damo! No, vidis, pa bomo spet kaj rekli, stari macki! :-)) LP!
Bravo Babi! Ko bom velika in ce bom docakala penzijo, bom tudi jaz carala po kuhinji, ves….Tudi jaz rada kuham, le da sedaj na zalost ni toliko casa za kaksne bolj umetelne stvaritve…Za kaj taksnega si moras vzeti cas in odmeriti nekaj potrpljenja pac….Kuhati je treba s srcem, ne s kuhalnico! Ja sure da te zanima se kaj drugega, ne…Eto, dokaz je ze to, da se tukaj srecujemo, pa se kaj drugih stvari, kajne? Ej sila si! Imam ze malce vec sline v ustih, ce pomislim na nekaj tvojih receptov…Imej se tudi ti lepo!