Pozdravljeni 🙂
dolgo sem razmišljala, če bi napisala kaj na ta forum, pa sem se le opogumila, ker me zanima, če ima katera podobno izkušnjo kot jaz.
Stara sem 21 let pa vendar se počutim bolj zrelo, kot večina mojih sovrstnic, zato nekako ne najdem osebe s katero bi lahko imela res tisti pristen prijateljski odnos. Za večino mojih sovrstnic ( no vsaj tistih, ki jih poznam) je najpomembnejše žuranje. Tudi sama sem bila taka, Imela sem 2 najboljši prijateljici ( no vsaj tako sem takrat mislila), vse smo počele skupaj, pa vendar nas je očitno povezovalo le to da smo vsak vikend hodile žurat. To sem dojela, ko sem pred 3 leti spoznala mojega zdajšnjega fanta in me je pač minilo do tega da bi bila vsaki vikend zunaj. Kolegice tega niso razumela in so me veš čas obsojale, o tem da bi pa kaj drugega počele skupaj, ter ohranjale stike, pa nobena ni hotela niti slišat. Zdaj po treh letih se še tu pa tam dobimo na kavici vendar pa imam tako drugačen pogled na svet od njiju, da bi res težko še naprej ohranjala stike z njima.
Do zdaj še nisem spoznala osebe, ki bi imela podobne interese kot jaz ( razen mojega fanta seveda). Na faxu imam sicer nekaj znank, da nisem ravno sama ampak to ni to. Bolj na silo se družim znjimi. Ravno zadnjič so me zasliševale kako sem lahko pri 21 v resni zvezi pa da bi zdaj morala najbolj uživat itd. ampak zame ni uživanje, da grem ven, ter se ga napijem, no nebom trdila da nikoli tega ne naredim ampak to je zelo zelo redko.
A je pri takšnih letih res tako težko najti prijateljico, ki bi z veseljem šla na kavico, v kino in se pogovarjala še očem drugem razen o tem kak koma je bla na žuru, ter s kolkimi se je dala dol??
Upam da bom dobila kak odgovor, ker me res zanima, če je še katera v podobni situaciji kot jaz 🙂

Jaz sem bila točno taka kot ti. Zaradi precej norih hobijev, sem se oddaljila od družbe vrstnikov. Poleg tega sem še živela precej stran od kraja šole/faksa in je bil to še dodaten problem zaradi prevoza.

Kakorkoli, jaz se nisem s tem obremenjevala. Sčasoma sem dobila druge prijatelje, bolj zrele. Ni to iz danes na jutri.

Ne sekiraj se. Prijateljica, ki jo želiš, bo prišla. Sicer ti na vrata ne bo potrkala sama, ampak se bo znašla znotraj tvojih hobijev/druženj/vrtca/ pediatrov/….

Živjo!

Naj ti povem, da imam popolnoma enak problem kot ti. Le da s to razliko, da mene nikoli niso mikale razne petkove in sobotine žurke ter pogovori, ki so vedno sledili, o tem, kako “noro” je bilo, s koliko fanti se je katera žvalila, kaj vse so počeli, kdo je naredil katero neumnost in tako postal novopečena “legenda” itd. Skratka, že od zmeraj se razlikujem od svojih vrstnikov – v razmišljanju in posledično načinu življenja. Imela sem prijatelje, za katere bi lahko trdila, da so mi v marsičem podobni, a marsikdo od njih se je v zadnjem času spremenil in podlegel temu trendu današnje družbe – nisi “kul”, skorajda zadrt, dolgočasen in asocialen, če ne žuraš na način, ki se zdi večini današnjih najstnikov edini način, da lahko nekaj sploh imenuješ zabava. Pa saj ni važno … Sem se že sprijaznila s tem, da smo meni podobni pač v manjšini. Raje zagovarjam svoja načela in se ravnam tako, kot se meni zdi, da je prav, kot pa da bi se prilagajala večini – samo zato, da bom izpadla kul in moderno. 🙂

Hvala vama, da sta delili svoje izkušnje in razmišljanja 🙂
Se strinja, da se nima smisla celo življneje prilagajat drugim, čez čas se bo že našel kdo, ki ima podoben pogled na svet 🙂