Prihodnost?
Pozdravljeni,
s partnerjem sva se znašla pred problemom, ki niti ne vem kako mu pristopiti kaj šele ga poskusiti rešiti…V naslednjem letu sva se načrtovala preseliti v večje stanovanje, kar je zaradi povečane družine nujno. V tem letu pa je bil plan še privarčevati kar se le da, da bo naslednje leto lažje. Kljub temu bo seveda poterbno vzeti kredit. Sedaj pa se je partner odločil, da bo kupil nov avto (res je ta ki ga imamo že kar precej vožen in je bil nakup novejšega neizogiben..), ampak v kar visokem cenovnem razredu, kar pomeni da bo porabil prihranke in vzel kredit za nekaj let, torej sam k nakupu stanovanja ne bo zmožen prispevati. To me je kar precej presenetilo, saj si nisem predstavljala, da sem za nakup stanovanja zadolžena jaz?!?!
Sicer je pa že pred časom izrazil željo za novim avtomobilom in ker sem imela pripombe nad tem, da ni izbral družinskega avta, ampak simpatično, ampak premajhno vozilo, mi je rekel da ga ne podpiram dovolj in mu ne pomagam uresničevati njegovih sanj.
Ne vem sploh kako naj odreagiram in kako naj začnem pogovor na to temo, ker bo karkoli razen tega da podprem njegov nakup (in morda celo prislonim nekaj evrov..) razumljeno kot to da sem razbijalka sanj, ki želi da je vse po njeno…
Razmišljam o tem in skušam najti kompromis, pa ga ne najdem. Težko se preselimo čez 5 let, ko bi se njemu iztekel kredit za avto. Če kupimo slabši avto in on lahko prispeva k kreditu za stanovanje, pa ne bo imel sanjskega avta, torej on ne bo zadovoljen…
Hvala za vaše mnenje in nasvet ali pogled na ta problem.
J
Spoštovana Jajula,
čisto banalen problem, a skrajna nemoč poiskati odgovor.
Vprašanje, ki mi ob vaši zgodbi najbolj sili v ospredje, je, česa vas je strah, da se bo zgodilo, če bi se s partnerjem o tej dilemi odkrito pogovorila? Izgleda, da kljub občutku, da se o vsem pogovorita, le ni čisto tako (“Sedaj pa se je partner odločil”; “mu ne pomagam uresničevati njegovih sanj” – torej on, brez vas). Vsak pri sebi ohranjata svoje adute, ki vama povzročajo zadržke v odnosu in si ne dovolita biti čisto iskrena drug pred drugim. Ker ste zdaj družina, je strah, da bi drug drugega zapustila, morda še bolj prisoten.
S strani partnerja se čutite prevarano in izdano ter neupoštevano in nepomembno. Njegova odločitev vas je presenetila, ker se je odločil sam in ni upošteval vašega mnenja niti ga ni potreboval, zaradi česar se počutite nepomembno, kot da zanj ne štejete. Da vas je prizadel in ranil, se mu ne upate priznati, saj vam je težko slišati boleče očitke, nerazumevanje in neslišanost z njegove strani. “razbijalka sanj…” kaže na partnerjevo prikrito in sebično zahtevo, da za vsako ceno želi doseči, kar si je zadal, ne glede na vse. Razni očitki, vzbujanje krivde (“saj me ne podpiraš”), užaljenost…vsi kažejo na zelo prefinjeno manipulacijo, kateri hitro podležete, saj so občutki ob tem neznosni.
S partnerjem bi se morala odkrito pogovoriti, kaj doživljate ob njem, česa vas je strah in kako vam je, kadar se odloča brez vas. Tudi on vam bo morda marsikaj pripravljen povedati o sebi in svojih občutkih (močna želja po nakupu avtomobila, ki bi mu povrnil ugled, občutke pomembnosti, pozornost drugih, vrednost…). Iskrene besede vedno prinesejo marsikateri odgovor, morda še bolj zanimiv, kot ga kdaj pričakujemo. Odkrito se pogovorita o vsem, saj vaju bo to najbolj sprostilo in zbližalo ter utrdilo vajine družinske odnose.
Želim vam čimveč zaupanja vase in poguma za naprej pri skupnih odločitvah!
Njegove sanje so njegov avto… in kot kaže posledično družina v premajhnem stanovanju.
A ni funkcija avta v tem, da nas prepelje iz enega mesta na drugo in da je v njem dovolj prostora za vse člane družine (da je torej družinski, kot ste vi želeli)?
Moški, ki uresničujejo svoje materialne sanje, na račun stiskaškega življenja družine, so nezreli moški, ki se jim tega tudi s pogovor ne da dopovedati.
Bodite odločni! želim vam veliko moči in postavite ga pred dejstvo – ali je najprej voznik avtomobila, ali pa mož in oče!
Prikažite mu primer – tudi vi bi lahko imeli nemogoče cilje – morda je tudi vam pri srcu kaka posebna stvar, pa se ji odpoveste, ker imate družino in v njej druge cilje in druge prioritete. Če je zrel in odgovoren bo te svoje cilje izživel skozi oglede takih avtomobilov v salonih, odšel kdaj na kakšno testno vožnjo – tukaj pa se konča, kajti prioriteta je družina. Vsega tako nikoli ne moremo imeti. Sedaj je avtomobil, ko bo imel tega bo pa nekaj drugega, ker on o potrebah družine sploh ne razmišlja – malo bolj ga opazujte in boste sprevideli kako neodgovoren je v resnici. No če se motim, pa ga morda vse te izjave lahko vsaj prebudijo, da začne sodelovati.
Zakaj sem tako odločno nastopila proti njemu – ker to ni izjava zrelega moža in zrelega očeta – ampak cepetanje dečka, ki ne dobi svoje igrače. On kot oče, bi vendar naj prav tega učil svoje otroke, kako vseh potreb ne moremo kar takoj zadovoljiti in tudi vsega ne imeti, kar si zaželimo – verjamem da je krasen človek, vendar tukaj bo še nekaj pogovorov med vama in pri tem velja vztrajati!!
Sončnica