Pozdravljene!

Kmalu pricakujem narascaj – prvic in ze mrzlicno delam plane, ki bodo verjetno s prvim dnem ze padli v vodo in sploh ne bo slo nic tako kot si predstavljam zdaj. Zanima pa me, kako ste imele urejeno s previjanjem: pred ali po obroku, kolikokrat na dan in predvsem, kako je s tem ponoci. Namrec, na zacetku nameravava s partnerjem imeti malega se v najini sobi in ne vem, ali ga naj ponoci previjam v sobi (in s tem prebudim se partnerja) ali ga naj ponoci previjam v kopalnici.

Hvala za vse nasvete in lepo starsevstvo, Mojca.

Pozdravljena!
Ponoči se otroka ne previja, zato ne skrbi – razen, seveda, če ima izpuščaje na ritki (v tem primeru hladilno kremo takoj zamenjaš za Bepanten mazilo ali Praško pasto!). Mis mo malega ponoči previl točno dvakrat – enkrat je bil hudo pokakan, drugič pa je bil tako močno polulan, da je šlo vse čez, plenica ni zdržala – smo šli zjutraj za ponoči takoj kupit večjo velikost plenic, čez dan pa smo porabili tiste manjše. Čez dan otroka previjaš na tri ure, ponoči pa ga nazadnje previješ po zadnje hranjenju (ali pred njim, vendar je bil vsaj naš tak, da se je po dojenju ponavadi ornk pokakal), potem pa ga spet previješ nekje okoli 5 ali 6. ure. Tako v bistvu ni treba otroka nositi po celem po stanovanju sredi noči…take so vsaj moje izkušnje, morda bi katera rekla drugače.
Lp
T.

lep pozdravček bodoča mamica

Pa bo še ena mamica več,kako lepo.Čestitke obema.
Kar se previjanja tiče jaz mojega malčka ne previjam ponoči in tudi v materinski šoli so nam to odsvetovali,edino,če je moker(če se kdaj spoti) ali pa če je pokakan.Med dnevom pa se držim nekako na tri štiri ure,in spet ponavljam,ga previjem takoj,ko se pokaka.Če se samo polula ga umijem z vodo,včasih tudi z otroškim milom,če se pa pokaka obvezno z milom in vodo.
Če potrebuješ še kakšna pojasnila piši.
Veliko užitkov tebi in partnerju ob prihajajočemu otročičku.Lepo je imet dojenčka.
Lep pozdravček

Draga Mojca,

previjanje je takoj, ko imaš svojega otročička, hudo subjektivna zadevica, kakor smo ugotovili pri nas. V šoli ti razlagajo, da ga previješ nekako na tri ure, da ga previjaš pred obrokom, da mu ne matraš polnega želodčka in še bi lahko navajala teorijo, ampak tvoje detece se vedno ne sklada z vsem slišanim in naučenim.

Mi smo našo malo previjali velikokrat precej pogosteje kot na tri ure, saj je veliko lulala, predvsem potem, ko smo začeli z uvajanjem goste hrane in čajev poleg dojenja, in še vedno se nam to dogaja 🙂 Zelo hitro smo tudi ugotovili, da previjanje pred hranjenjem pri nas ne bo uspešno, saj se je po obroku največkrat še konkretno pokakala, in je bilo treba previjanje ponoviti.

Nočno previjanje pa tudi pri nas na samem začetku ni bilo potrebno, razen tistih enkrat, ko je bila pokakana sredi noči. Zdaj, ko je večja, je to večkrat potrebno, ker veliko pije, in če se to dogaja pozno popoldan, plenička ne zdrži (tudi večja ne, tako kot so to uspešno uredili pri Tinkari).

Torej, brez strahu…hitro boš ugotovila, kako vam odgovarja, in se temu primerno odločila.

Pozdrav,
A.

Ja, ja teorija in praksa sta se tudi v našem primeru pokazali za zelo različni zadevi. Iz zgornjih odgovorov vidim, da sem edina previjala tudi ponoči (vsaj prvi mesec), to pa iz preprostega razloga – naš Tilen je bil zelo pospan in se po njegovo, če ga nebi zbujali nebi nikoli hranil. Zbudila sem ga le tako, da sem ga pri previjanju – tudi ponoči – umila z mokro vatico. Skupaj z sestro v porodnišnici sva ugotovili, da je to edini način, da ga zbudim, da se bo dojil in da bo meni nastalo dovolj mleka (saj več ponudba je odvisna od povpraševanja). Po svojih izkušnjah namreč sodim, da je prvi mesec najpomembnejši kar se zaloge mleka tiče.

No po prvem mesecu je ujel ritem in sicer spal 6 ur skupaj, nato pa se zbujal sam na tri ure, tako, da smo tudi z previjanjem ponoči prenehali.

Čez dan sem ga previjala vedno cca. 1/2 ure po hranjenju. Znorel je, če sem ga šla previjat namesto hranit. Včasih je sicer bruhnil, ker sem mu pri previjanju zmešala trebušček, a je tako ponavadi preveč pojedel. Seveda pa se ta teorija ponovno obrne, če ti otročiček ob hranjenju zaspi.

Obilo užitvkov in čim manj skrbi, steklo vama bo kot po maslu.

Pozdrav,
Miša

Ja, težavice s spanjem takoj po obroku so se pojavljale pri nas kar nekaj časa, saj se je dogajalo, da bi mala spala, ko sem jo previla, pa se je ravno toliko predramila, da ni več zaspala nazaj. Pa smo bili vsi nesrečni. Ampak ker zaradi kakanja drugače ni šlo, sem vztrajala pri previjanju po obroku, če se je medtem toliko predramila, da ni več zaspala nazaj, sem jo enostavno še malo pristavila, pa se je zasesala nazaj v spanček.

Res pa je, da je to morda razlog, da še zdaj rada zaspi s stekleničko, kar mi ni najbolj všeč, ampak…vse tudi ne more bit popolno, a ne.

Pozdrav,
A.

Tudi naš ta mali še sedaj največkrat zaspi z stekleničko. Mi tudi ni preveč všeč, predvsem zaradi zobkov, a se ne sekiram preveč.

Pozdrav,
Miša

No, upam, da v steklenički ni sladke pijače. Sinčku moje znanke so zaradi tega, ker je noč za nočjo pil sladkan čaj, pri treh letih dobesedno zgnili prvi štirje zobki! Sedaj ima pet let in je zaradi tega prav zafrustriran.

Lenja

V naši steklenički je sojino mleko (SOM-zaradi alergije na laktozo ne sme kravjega), ki pa žal ni nič manj škodljivo za zobke, predvsem zaradi snovi, ki se raztapljajo v sladkorje (niti nebi vedela pa piše na škatli).

Zaenkrat pač upam na najboljše.

Pozdrav,
Miša

V naših stekleničkah je pa najprej mleko, potem pa si navadno še čaja zaželi. Tega ji ne dava, kar vztrajno ji ponavljava, da je za ponoči vodica, in ji jo tudi ponudiva…počasi se temu privaja, tako da velikokrat že kar vodico prosi.

Pozdrav,
A.

Če smo našega Andreja previli po dojenju, je skoraj zagotovo bruhnil, zato smo ga previjali pred hranjenjem in ga med previjanjem čim bolj zabavali, da je za tisti čas pozabil, da je lačen. Ponoči ga nismo previjali, razen če je “dišal”. Nekako se to še zdaj (dve leti) dogaja nekje na tri do štiri ure, po potrebi pa pogosteje. Včasih se tako polula, da mu plenica visi nekje med koleni. Ha, ha. Mene je bilo groza, ker je bila prva plenička, ki sem jo dojenčku zamenjala, Andrejeva. Glede na pogostnost previjanja pa sem se precej hitro naučila, kako se tej reči streže. Mi se vedno previjamo v kopalnici, ker drugje nimamo prostora in ker je edino pralni stroj tako visok, da se meni ne zlomi hrbtenica (imam namreč težave z njo).

Jaz sem po nasvetih, ki sem jih prinesla domov iz porodnišnice, našega malčka previjala pred hranjenjem, vendar sem kaj kmalu prenehala, saj je zaradi lakote tako jokal, da je bilo previjanje prava mora. Ko pa sem ga pričela previjat po obroku, pa je vsakič polival (s tem sva imela dobra dva meseca kar precejšnje težave tudi sicer, ne samo ob previjanju), vendar je sedaj stanje boljše in previjam vedno po obroku in seveda še vmes, če vem, da je polulan ali pokakan. Zdaj nama je previjanje pravi užitek. Mali bo star 3 mesece.Nad previjalno v kopalnici imam obešeno omaro in na zunanje dno sem nalepila barvne slike, katere mali s takim veseljem občuduje in kramlja z njimi, da še kadar joka in ga ne morem pomiriti, ga nesem kar v kopalnico in zadeva je kmalu rešena. Od začetka sem ga tudi ponoči zelo pogosto previjala, saj je bil skoraj vedno polulan tudi po majčkah, kar se tudi sedaj še zgodi, a redkeje. Če je polulan čez, ga ponoči ravno tako nesem v kopalnico na previjalno, zdajle sem ga pa že dvakrat previla kar na zakonski postelji, ga nato položila med naju z možem in smo takoj zaspali nazaj.
Kot vidiš, vsaka mamica dela po svoje in tudi ti boš slej ko prej našla svoj način.
Veselo pričakovanje in veliko veselja z novorojenčkom ti želim.

Milena

Pozdravljene!
Pri fantkih, draga MOJCA, ti povem, da se velikokrat zgodi, da je plenica skoz in skoz polulana. To pa zato, ker tista mala zverca od lulčka pač lula samo v eno smer in potem tam plenica ne zdrži več. Tako ti, razen če ti že zdravnik ne reče, da bo otroček mali, sploh ne priporočam najmanjših plenic (tistih od 2 – 4 kg). Mi smo so rodili s 4 kg, tako, da smo celo tiste od 3 – 6 kg prerasli v enem mesecu.
Pa še nekaj je prav hecno pri fantkih – radi se polulajo med previjanjem – naš je bil prav znan po tem, da smo ga odvili, potem pa je najprej letelo (enkrat v porodnišnici celo kakec) po celi kopalnici – in po mami in atiju – šele potem smo ga umili (velikokrat tudi preoblekli, ker se ker seveda polulal vseprek) in dali v čisto plenico.
Previjalna miza mora biti predvse dovolj visoka, dovolj velika – otroci, ne boš verjela, rastejo kot koprive, previjati pa jih moraš nekje do 2 leta ali celo še dlje. Mi smo na začetku imeli tiste butaste ozke previjalne mize, pa smo po 3 mes. preprosto presedlali na pravo previjalno mizo (v: 85 cm, sicer 75krat75) s predali spodaj, ki jo še zdaj uporabljamo. Pa še veliko prostora za shranjevanje je. Mizo imamo v otroški sobi, kar me je (zdaj ne več) malo motilo, saj smo dojenčka kopali v kolapnici, potem pa smo ga morali čez celo stanovanje nesti v sobo previjat in oblačit.
Priporočam ti, da si daš mizo tja, kjer bo tebi najbolj ustrezalo in bo otročku najbolj udobno.
T.

Hvala vsem za odgovore in nasvete. Zadnji mesec bom se na marsikaj pomislila, cesar prej nisem. In velikokrat si “skrbi: delam po neumnem, vendar pa drugega nimam za pocet.

Lep dan se naprej, Mojca

Draga Mojca, še majhen dodatek v zvezi s previjanjem. Pred hranjenjem nisem nikoli previjala, saj je znano, da po hranjenju nastopi refleks praznjenja črevesja in se otrok po hranjenju najpogosteje pokaka. poleg tega je previjanje grozovito lačnih otrok prava muka, kajne? Neposredno po hranjenju (razen če se otrok pokaka) tudi ni najbolj primerno, saj otrok pogosteje poliva. Mi smo torej previjali, kadar so se otroci pokakali; kadar sem otipala debelo (mokro) plenico ipd. Od rojstva sem uporabljala plenice za enkratno uporabo. Otrok ponoči nisem previjala nikoli, razen če so se pokakali.
Najlepše te pozdravljam in srečen porod ti želim!
Nina

Jaz bi se kar strinjala z Andrejo, da je lahko zelo relativno reči, da moraš otroka previjat na 3-4 ure, tako so nam tudi v porodnišnici svetovali (in ti za en dan dajo samo 6-7 plenic!), ampak saj potem sama vidiš, če je plenica prepolna, če se je pokakal, da moraš tudi večkrat zamenjati.
Kdaj previjaš pa je spet druga stvar, naš je zelo “požrešen” in po hranjenju je načeloma vse izbruhal, če smo ga previjali, tako da zdaj počakam kakšne pol urice in ga šele potem previjem. Pred previjanjem pa ni šlo, ker se med dojenjem skoraj vedno pokaka…