Najdi forum

Preveč me skrbi

Spoštovani,
Stara sem trideset let, imam čudovitega moža in sinka, ki me zelo osrečujeta in solidno službo. Moj problem pa je v tem, da se ob vsakem problemu, ki se pojavi zelo sekiram, zadeva me potem zelo mori toliko časa, dokler se ne razreši. S tem nenehno obremenjujem tudi moža (večkrat na dan z isto stvarjo), tako, da nemalokrat povzročim nepotrebne prepire. S tira me vrže že vsak najmanjši neuspeh v službi, zelo slabo prenašam negativne kritike na svoj račun, zaradi tega se potem še dolgo sekiram in razčlenjujem situacijo (največkrat čisto po nepotrebnem). Vsakič si rečem: zdaj je pa konec s tem, ne bom se več brezveze sekirala, pa si ne morem pomagati.
Ker se v vsakdanjem času srečujem z veliko negativnimi oziroma zaskrbljujočimi situacijami (tako doma kakor v službi), so moje reakcije postale zelo moteče. Jemljejo mi veliko energije. Ne morem se sprostiti, celo v spolnosti imam težave, saj probleme kar nosim in nosim v sebi.
Edini svetli trenutki so nekako ob koncih tedna in pa med dopustom, ko kam odpotujemo, ko sem skupaj z mojima najdražjima in so vsakdanje težave daleč proč.
Ampak tako je zelo težko živeti. Velikokrat si želim, da ne bi več hodila v službo, da bi ostala doma in samo skrbela za družino, pa vem da tako ne gre. Sicer sem v službi kar uspešna, pa tudi sicer okolici dajem vtis, da sem zadovoljna in uspešna.
Ali si lahko kako pomagam, ali pa se moram preprosto sprijazniti s situacijo?
Za vašo pomoč vam bom zelo hvaležna.
Lepo vas pozdravljam.
Kim

Spoštovana Kim,
s situacijo se nikar ne skušajte sprijazniti, ker bi to pomenilo da ste se sprijaznili tudi s svojim nenehnim trpljenjem.Ravnajte ciljano: problemov,ki jih lahko rešita z možem, se lotite, še preden se razvijejo do konca, to gre mnogo lažje.Ker imate preslabotno samospoštovanje, se v prostem času,,ki si ga morate vzeti, omislite dejavnost, ki vas bo sproščala, obenem pa boste lahko sebi in drugim pokazali svoje sposobnosti na porimer šport.Ne bo škode ,če se boste občasno sestajali s svojimi prijateljicami na kavi in klepetu v mestu.Obnovite svoje bivše konjičke!

Živjo!

Vidim, da imete enake probleme kot jaz. Tudi jaz imam tak problem, ker venomer nekaj tuhtam in to največkrat ponoči, da ne morem spati. In že več kot eno leto imam probleme z nespečnostjo. Vsi mi govorijo naj se sprostim naj neham misliti
na službo, ko pridem domov.Vendar ne gre in ne gre. Tudi jaz imam prebleme z odnosi, ker imam enostavno preveč dela sama s sabo. Naj povem, da sem tudi jaz stara okrog 30 let imam moža in dva otroka.
Skrbi me vse, če ima hčerka probleme v vrtcu idt.Ker smo mi sedaj naložili še v službi več dela je še huje in ne morem in ne morem zaspati. Prav tako imam probleme z samozavestjo. Vidim vse kar se lahko zgodi v najslabši luči.
Bila sem tudi že pri psih., slikala sem glavo in naredila psih. teste. Vendar so mi rekli, da mi zaenkrat ni treba na terapijo. Vendar jaz sem iz dneva v dan slabša.
Problem je še ta, ker imava z možem različne potrebe po odnosih in se venomer pričkava. Moža imam sicer rada, vendar me ne privlači in mu ne upam to povedati.
Drugače je dober človek.
Vem, da sem skrenila malo s te teme,pa vendarle, če mi lahko kako svetujete.

Že v naprej hvala!

.

Zdravo,

Morda le en nestrokoven in morda malce čuden nasvet, ki pri meni kar pomaga. Sem enako stara kot vidve, z eno hčerkico in možem. Kadar se zalotim, da se začnem sekirati za neko stvar, ki tega ni preveč vredna ( za kakšno malenkost, v službi za nepomembno stvar), si vedno rečem:” Zdaj pa nehaj, glavno je, da si zdrava, da je hčerkica zdrava… ” Nekako v tem smislu; mislim si, kaj pa naj potem šele tisti rečejo, ko imajo RESNIČNE probleme- bodisi raka, bodisi hude finančne težave, bodisi hude bolezni, bodisi hude obolelosti otrok…. Rečem si:”Zdaj pa nehaj komplicirati, še veliko hujše stvari obstajajo, kot pa ta, za katero se brezveze sekiraš.” To moje novo gledanje na stvari mi, moram priznati, kar dosti pomaga.
Pozdrav od Andreje

Hmm. Ni mi čisto jasno ali se sekirate le zaradi službe saj kot primer navajate predvsem to. Dejstvo je, da je to največji nesmisel. V službo ne hodimo zato, da trpimo. Očitno doživite preveč kritik v službi. Morda pa z vami sploh ni nič narobej temveč je napačno okolje? Morda bi bil čas, da zamenjate službo? Ideja o tem, da ne bi šla v službo pa ni slaba. Če mož dobro zasluži se dogovorita, da vi skrbite za družino in kopico otrok, ki jih bosta še imela, on naj pa pridno nosi denarčka domov. Iz napisanega se mi namreč zdi, da ste prava ženska za tak način življenja.

New Report

Close