Z možem sva skupaj 30 let. Trije odrasli otroci študenti. Skupaj preživela ogromno. Pred leti se je nenavadno ohladil, za nekaj časa celo odselil. Sva hodila na terapijo, delala na odnosu in se je vrnil po dveh letih. Zdaj po treh letih pa je priznal, da me je v tisti krizi varal. Tudi po tem stikov ni popolnoma prekinil. Sesul se mi je svet. Odličila sva se za terapijo, da se bova potrudila. Meni pa se zdi vse zlagano, počutim se izdano, kar naprej se mi po glavi vrtijo njune slike, boli, da se je z njo smejal, ji namenjal čas, pogovore, nežnosti, pozornost…. Včasih mi gre kar na bruhanje. Zdi se mi vredno boriti za zakon, res je ok človek, razumsko pa se sama sebi gabim, da vztrajam. Srce pravi ostani, razum pojdi. Ne potrebujem nasvetov, kaj naj. Potrebujem mnenje prevaranih žensk. Kako ste se spopadale s temi mislimi, občutki… Kako dolgo? Tiste, ki ste ostale, je kdaj bolje?

Ko sem ga dobila sva se vsedla dol in zmenila al bova delala na razmerju al pa grem. On je lagal, da je z ljubico vse prekinil, še 1x dobila, povedala njenemu možu, spakirala pa šla. Ljubica se je odločila ostati z možem. On je zdej ves bogi, ne razume zakaj se mu je vse podrlo, zakaj je ostal sam, krivi smo pa vsi samo on ne… Prepričej se, da ti ne laže še naprej, ker potem nima smisla podaljševati agonijo.

Mene je prevaral po 23 letih zakona in 30 let skupne zveze. Takoj, ko sem ugotovila sem zahtevala, da se odseli za nekaj časa. Vmes sva se pogovarjala, zakaj je do tega prišlo…Bila je študentka, 25 let mlajša od njega…ki je sama tudi imela in še ima probleme t.im. daddy isues….Moj je takoj prekinil z njo…ni se več slišal, niti videl…preverjeno. Tako, da to, da tvoj ni prekinil stikov, ni vredu. Tudi midva sva hodila na terapije, vendar vsak za sebe. Jaz zato, ker sem tako kot ti nenehno jokala, bila besna, razočarana….on zaradi sebe, zakaj je to naredil po toliko letih. Glede na to, da je naredil veliko na sebi…se odselil, med selitvijo se ves čas trudil zame in za vse tri otroke, bil na terapiji, prekinil stike…sem mu dala še eno priložnost. Od takrat je minilo 5 let in sva še skupaj, vendar nimam več zaupanja v njega….mislim, da tudi ne bom mu več zaupala…tako je na žalost pri vseh, ki so prevarani.

Zdaj je zate pomembno predvsem, da delaš na sebi, da veš, da nisi ti nič kriva…zjoči se, nikakor pa se ne gabi sebi, če imaš še čustva do njega, je razumljivo po toliko letih…Vendar pa dobro premisli, kaj je to ok človek, kot si zanj zapisala….ker ok človek ni dovolj, da bi ostala z njim…..

Zakaj si ženske to počnete?

Sploh, ko imaš odrasle otroke, kje je ovira, da ne greš oz. njega vržeš ven? Pa naj ga potem tud tista mlada ljubica rihta in pedena, ko bo star in betežen.

Zakaj neke terapije, krpanje odnosa, ki ga je dec razdrl, solze in ne vem, kaj še?

Lažje je zaživeti samsko in umirjeno življenje, res ga ni čez mir v duši, vam povem.

Tudi mene je varal… s 15 let mlajšo frkljo, ki je imela cel kup problemov sama s sabo (je celo sam rekel, da ni bila normalna), tako da zame je bil totalen šok. Vem, da ni izgovorov za varanje, ampak v tistem času sva imela res težave. Njo je potem odrezal, popolnoma, šla sva na terapijo, popravila odnos, še vedno se imava rada, ampak oba imava posledice. Od tega je sedaj več kot 4 leta, njega je še vedno neskončno sram, ima močne občutke krivde, jaz imam še vedno občasne flashbacke, ko se vrnejo ful živi spomini in neznosna bolečina, kot da bi bilo včeraj. Takrat se počutim kot ena trapa in se mi kar želodec obrača (točno tako, kot si napisala). K sreči so vedno daljša obdobja, ko lahko praktično odmislim in se imava res fajn. Gre pa zelo počasi, korak po koraku. Pomaga tudi, ker je zelo pozoren in se res trudi, da bi nama bilo lepo. Kaj naj rečem… prevara umaže odnos, ne da se pozabit, čeprav bi si oba želela, da se to nebi nikdar zgodilo, ampak s časoma se nekako naučiš živeti s tem. Ne vem, kaj naj ti svetujem,… verjetno gre hitreje, če prekineš odnos in začneš na novo z drugim. Če pa je med vama močna vez in ga kljub vsemu še vedno sprejemaš kot sicer dobrega človeka… Boš videla, kam te bo peljalo in kaj ti bo sprejemljivo… Veliko sreče, bodi močna in misli predvsem nase!

Vem za prefrigano prevarano gospo, ki je varalico obdržala in se celo borila zanj zaradi imetja. Po dolgem času se je izvedelo, da je ona imela še več masla na glavi in sta si na stara leta bot. Spita vsak v svoji sobi, na zunaj za sosede vzoren zakonski par. Če pa nepričakovano prideš k njihovi hiši, pa se sliši njeno dretje, očitki. On pa ves ponižen to prenaša. On ne bo šel iz svoje bajte, ki jo je imel pred zakonom z njo. Še to, da se je po 30 letih izvedelo, da njun otrok ni njegov. Je pač nezakonski v zakonu. Če bi on pustil njej vse in odšel, bi bil mogoče srečen, zdaj pa je njen psiček, voznik in še dodatno dela, ker baba naduta ni bila nikoli v službi in nima penzije.

Glej, vsedita se nekje na nevtralnem terenu, recita par besed in se odločita. Da bosta oba srečna. Če pa ti je imetje in udobnost in mučenje očeta tvojih otrok v veselje, pač ne boš nič ukrenila. Samo črv dvoma in nezaupanja ima dobre zobke.

Hvala za te opise, sem na istem. Prevaral s 13 let mlajšo in sem vse sama ugotovila, imela nasvet detektiva. Posnela razgovore. Sem mu rekla da gre k njej živet, za otroka bova pa enakovredno poskrbela. Pa noče, pravi da to ni ljubezen itd. Razum mi pravi vrži ven, srce pa ne more. Če vključim otroka še težje. Res to so najtežji trenutki v življenju.

Kaj pa naj jaz rečem? Skoraj ces čas sem vlagal v delo – služba in fuš samo zato da smo prilezli na zeleno vejo….. Zdržiš nekaj let pol pa hočeš uživati z družino (kot sva se z drago dogovorila), potem mi pa po 20 letih reče da me je čustveno prevarala in da je zveze konec. Sledila je terapija…. terapija je prvenstveno zato da najdeš najprej sebe šele potem lahko ljubiš drugega. Bolje da bi bili zapufani do grla, mogoče bi imela nekakšen odnos….. Družini hočeš ponuditi vse kar se da in še več.

Mogoče je bila pa res napačna in ni znala ceniti tega..

Nikoli ne bo bolje….varanje se ponavlja. Sama sebi delaš utvare. Meni je lagal, skrival zadeve z ženskami…s poročeno sta si izmenjavala slike..intimne, itd. Kljub dokazom, katere sem imela je zanikal vse.  Sem spakirala. Lahko da bi mu kdaj zaupala, vendar ni toliko močan, da bi energijo vlagal v najin odnos. Sem rabila en mesec, da sem se pobrala…ampak prej 7 mesecev joka in bolečin v želodcu. Škoda, da nisem spakirala pri prvi laži oz.sliki.

Jaz sem po 10 letih zakona izvedela da me vara. V prepricanju, da je bila je nedolzna aferica, sem se se bolj trudila za njega in zakon. Vmes se je odselil za pol leta, vrnil, zaziveli smo z otroci spet skupaj. Po 3 letih sem ponovno nasla sporocila,… nikoli ni prekinil z njo, celo naselil jo je v najino skupno stanovanje, ki je bilo v tem casu prazno. Vseskozi lagal. Po 3,5 letih sem zbrala pogum in odsla. Odsla sem razumsko, ne v srcu. Po mesecih branja, raziskovanja in celjenja, sem spoznala da sem imela ob sebi hudega narcisa, manipulatorja in prevaranta. Pooolnoma me je razvrednotil, poteptal, izoliral….. sedaj imam novega partnerja, ki mi je povrnil samozavest, vrednost in mi pokazal kaj je resnicna ljubezen.
V casu ko sva “krpala” zakon, sem imela grozen obcutek krivice, zakaj moram sedaj jaz to krivdo prenasati nase, ko oa nisem nic narobe naredila, ni bilo zaupanja, v meni je bilo veliko jeze.
oditi je tezko, vendar ko das to skozi, se odpro nova vrata. Danes vidim, da mi je vzel 5 let zivljenja, mojega zivljenja…..

Ni mi jasno to pehanje za delom. Vsi ti zakoni so nesrečni! Moj fotr, sosed, znanec… tudi meni je dovolj že, ker ga nikoli ni

Bolje manj ali zapufan pa imeti odnos. Takole samo pride do obtozevanja, cakanja, vedno je utrujen, sama zena za vse… Brez veze- prazen lajf

Tole bo mogoče zdaj na trdo zvenelo. Ampak ti si spet, po toliko branja in celjenja pustila, da ti moški povrne samozavest in vrednost… z vlakom drvis proti zidu. Brez bremzanja…

Delaj že zdaj, da se čustveno osamosvojis. Ker, če se ta tako naredi… moraš pa vedet, NIKOLI za nobenega ne moreš dat roke v ogenj. Dostikrat se za sebe ne, ker pač s časom zori in spreminjaš razmišljanje. In, najbrž tudi za moža ne bi rekla na začetku, da bi bil sposoben to naredit. Pa ne samo to, najbrž ti je vplival samozavest in vrednost in dajal občutek romantične ljubezni. Nenazadnje tako zelo, da si imela otroke z njim.

Isto kot moja zgodba, služba, šušmarjenje, še fax zaven…vse za skupno dobro da se odplača kredit pa da zraven še kam greš In ravno ko vse zaključim in odplačam kredit, mi moja pravi da ima drugega, da jaz pa nikoli nimam časa za njo in otroke da je skos sama itd.. to te pa podere čisto na tla…in za to ker sem delal za vse, sem sedaj sam pa še tega nimam. Ona je šla, otroke je vzela pa še pol vsega hoče. Evo in sem po 10 letih tam, da otrok skoraj ne vidim ker zahteva da ima ona skrbništvo, hišo moram prodati da jo izplačam, pa še preživnino mi bo naprtila. Evo to imaš če si preveč priden. In potem imej še neki odnos z njo za dobro otrok. Po enem letu z veliko terapij, še nisem nehal jokati… žal…

Veš koliko je takšnih primerov? Samo ženska tega ne bi mogla naret, če ne bi imela na drugi strani moškega, ki je spregledal tvoj napor in hitro na tvojo njivo skočil.

Vso srečo!

Nikoli ne bi rekla, da bom to dozivela kar sem. In seveda pred novo zvezo je bilo kar nekaj let celjenja in brez povrnitve samozavesti, sama sebi, ne bi nikoli vedela kako dalje. Se pa mocno strinjam, da nikoli ne ves kako se obrne, vsekakor pa je bolje narediti korak dalje, kot pa ostati v zakonu ki enega ali drugega onesrecuje.

Tudi jaz sem ostala… ker sem bila psihofizično uničena od let zaničevanj z njegove strani in v šoku, ko sem izvedela, da ima vzporedno življenje z drugo žensko… najela sem detektiva, ki je potrdil moje sume. Sam je priznal, da je trajalo nekaj mesecev, jaz pa vem, da so bila leta. Saj se je potem želel nekaj truditi, a kratek čas. Ostala sem zaradi otrok in financ, žal. In kako je? Iz leta v leto slabše… mu ne zaupam, njemu so zrasla krila, prepričan, da sem predpražnik, razmišljam o samomoru, vem da tega ne morem naredit otrokom. Po moje bi bilo najbolje, da bi odšla v afektu, takrat, ko sem izvedela. Nimam moči in on to ve.  Bojim se, da mi bo spodletelo, da z otrokoma ne bomo imeli dovolj denarja, kaj če zbolim. Težko mi je. Nihče ne ve za to, vse nosim v sebi. Kakorkoli… čuvaj se.

imela manipulatorja 20 let….pa nisem vedela do pred kratkim…žal res…bil je prijazen, pozoren,skuhal kosilo če je prišel pred mano domov iz službe……nakar me nekega dne prične zanimati njegovo drugačno  obnašanje do mene … ni dalo miru poleg tega pa še skrivanje telefona…bog ne daj, da bi se dotaknila telefon, ker mobi je pa  življenskega pomena… dobila sem ga da me vara …itak da ni priznal …kljub dokazilu, ki sem mu jih pokazala….(FB,SMS-ji)po vseh prerekanj in prepričevanj da me res vara  se je končn odloču da prizna….pričel me je prepričevat,da to ni to kar mislem, da nima s to žensko nič blablablabla… da me ima rad in da se naj pogovoriva …da mu je žal kar je storil pa še in še blebetanja…..koristil je  lažno prijaznost, neiskrenost , lažne obljube razne spletke…..laganje, varanje, iskanje izgovorov, obtoževanje, izmikanje odgovornosti…, igranje šibkosti,izbruhi jeze,kritiziranje, valjenje krivde na mene in druge(on nikoli kriv..jaz sem bila kriva da me je varal in kriva za njegov life….ma lahko bi knjigo napisala iz moje zgodbe..ne moreš verjerjeti, kaj vse so čustveni manipulatorji sposobni narediti, samo da bo za njihovo dobro oz.korist….Ko sem končno dojela , da ne morem tako živeti,sem rekla da naj odide,čeprav mi je srce govorilo drugače….seveda šel je k ljubici ker itak nima kam drugam…poleg tega pa ga je strah da bi ostal  sam …že naslednji dan po odhodu me je klical pa sms-je pošiljal…če sem hotela sama sebi dobro sem ga morala ignorirati…in tudi sem….po parih dneh je nehal klicati in pisati,je pa vmes še moje prijateljice in prijatle klical … kako …sem kaj ..kako se držim…seveda tudi jaz prejokala veiko dni in noči…in še se zjokam ….ampak …življenje gre naprej…res ni lahko ..ampak sem vesela da sem se ga rešila….ker tako  đubre se nikol ne spremeni…vse kar je meni delal bo to “znanje” prenesel na zdejšno žensko …verjetno pa z nadgrajenim manipulatorstvom, ker se je itak nadgradil že z mano v vseh teh letih  🙂

Manipulator/ka  je uničevalec ……manipulator izkorišča našo  dobrodušnost, negotovost, ranljivost in slabosti, da bi dosegel svoj cilj in če hočemo življenje naprej živeti s polnimi pljuči  je treba stran od njih in to hitro kolkr nas  lahko nesejo noge.

Mah vsi mi imamo takšno in podobo zgodbo, ki se po % gledano zdaj hitreje končujejo, kakor so se nekoč in tudi prav je tako… Sama sem bila prevarana na najbolj krut način in sicer me je prevaral s sorodnico ter se s tem prišel celo pohvalit, In to po 3 letih, ko sem že menila, da je to to. Srečna sva bila, res srečna, potem pa tole in prevara s sestrično, ki je povrhu še zanosila (splavila kasneje) on z menoj manipuliral na način samomora ipd….Tako, da nočete slišat cele zgodbe…Je pa dejstvo, da je človek v vezi na nek način nesrečen, nekaj mu je manjkalo in to je bilo to, da še po 3 letih nisva živela skupaj, predolgo sem se odločala sem ga spoznavala in na srečo spoznala, ko še ni bilo ne otroka in ne  skupnega gospodinjstva. Nekatere niste te sreče…Tiste, ki pa želite oproščat, ne raje, na srce vam polagam ne gre pozabiti in nikoli več ne boste srečne. Ne glede na otroke, tukaj več ni sreče. Je varal naslednjo in še kakšno leto celo z menoj, fizično, psihično in z lažmi, vmes se mi je zasmilil-češ sestrična je napaka-NE NI NAPAKA, popolnoma zavedno in zavestno dejanje je naredil-povedala mu je da sta v sorodu-pa še obdržat je želela otroka. Ni hujše prevare, ampak življenje gre naprej…Po prevari še prevzameš del krivde nase-ne ne smeš-nisem bila jaz kriva. Samo on je…Torej pojdi od njega čimprej. Vlečt zakon kjer nisi srečen-kolk časa še? In ena ni edina, tudi tole novo je prevaral z menoj (celo leto) po 3 mesecih pa celo pričakujeta otroka…Ker meni, da se jaz lažem….Kdo bi torej koga razumel?

Sploh ne vem zakaj delate dramo iz varanja. Če gre zgolj za seks, ki ga varajoč ne dobi doma, se mi zdi čisto sprejemljiv lapsus. Če pa varajoč goji poglobljene odnose in zapostavlja svojega prvega partnerja pa zagotovo ni sprejemljivo. V tem vidim veliko razliko.