Žena mi je priznala, da me je prevarala. Pravi sicer, da je bilo čisto tako brezveze, slučajno in ne ve zakaj z njim. Do njega naj ne bi čutila ničesar.
Moram povedati, sva bila zadnje čase kar odtujena eden od drugega in sva si eden drugega bolj lastila in se sprejemala kot nekaj samoumevnega.
Sumil sem že prej, da me vara a ji nisem nikoli jasno povedal, ker sem hotel to zakriti in sam odkriti kdo je to. To sem tudi uspel in morala je priznati. Želel sem , da mi prizna in se končno razideva. Mislil sem, da je to najboljše.
In potem preobrat. Šele ko mi je priznala varanje in sva se zmenila okoli skrbništva otoka in ločitve so se čustva spremenila. Spoznal sem, da jo močno ljubim in da si ne želim da se razideva. Tudi ona si tega (menda) več ne želi. Pojavlja se bolečina . Močna bolečina. Resnično jo ljubim in prišel sem do zaključka, da so jo ljubil ves čas samo priznati si nisem hotel. Kaj naj storim? Kako naj oprostim? Kako naj zaupam? Vem, da ženska ne vara kar tako brez veze. Pri ženski se to ne zgodi brez razloga. Priznam, da ji zadnje čase nisem nudil toplega objema, prijazne besede, topline. Napaka.Vem. Vendar tudi ona ni tega ponudila meni in nisem iskal tolažbe drugod, čeprav sem to pogrešal. In še kako pogrešal.
Zadnje dneve se veliko pogovarjava. Več kot kdaj koli prej. Kaj naj storim? Kako naj vem, da je iskrena? Kako naj vem, da mi ne pove samo toliko kot je potrebno?
Pravi, da je z njim končala, da prav zaprav ni nikoli nič imela in da mu je povedala, da mi je priznala. In potem jo včeraj zvečer pokliče. Ni se javila. Vem tudi, da je imel prepoved klicati jo, da se nebi slučajno izdala oziroma bi jaz videl klic. Zakaj jo je potem klical? Kjub prepovedi? Je morda zdaj, ko ve, da mi je povedala spoznal, da želi od nje več kot prej? Bo ona to sprejela?
Kaj naj? Ne morem več držati tega v sebi. Povejte!

Spoštovani,

pišete, da vas je žena prevarala. To ste najprej odkrili sami, nato pa vam je to priznala še žena. Ob vsem tem se v vas pojavljata močan dvom in notranja bolečina. Razumljivo je, da ji tega dejanja še ne morete oprostiti, niti ji ne morete po vsem tem ponovno zaupati. Prevara je že sama po sebi grozno in nizkotno dejanje, ki kaže na globoko bolečino, stisko in nezadovoljstvo tistega, ki vara. Prav tako pa je prevara vedno odgovornost tistega, ki jo stori. Pravite, da sta bila zadnje čase z ženo »odtujena eden od drugega« in da ji niste nudili »toplega objema, prijazne besede, topline.« Tudi če je vse to res (potem ste pač za to stanje (so)odgovorni), je še vedno vaša žena odgovorna in nosi vso krivdo za dejanje prevare. Je pa krivično do vas, da ste morali to sami odkriti. In takšna situacija je v vas zagotovo prebudila ogromno enega sramu, ponižanja in jeze, zaradi česar ste želeli, da se z ženo razideta.

Vendar pa se je po priznanju varanja in pogovoru glede ločitve v vas nekaj spremenilo. Vaša čustva do žene in do vajinega odnosa so se spremenila. Po eni strani ste se ob vsem tem počutili ponižanega, osramočenega in jeznega, po drugi strani pa ste se šele ob tem dogodku zavedli samega sebe. Spoznali ste, da ženo pravzaprav ljubite, da ste vedno jo in da se želite še naprej truditi za vajin odnos. Ob vsem tem pa se v vas prebuja »močna bolečina«, zato sprašujete, kako naprej.

Kot že sami ugotavljate, ženska moškega nikoli ne prevara »brez razloga«. Verjetno je žena pri vas začela pogrešati nekatere stvari, posebno čustvene. Tega vam ni zmogla povedati, zato sta se počasi začela drug od drugega odtujevati. Posledica je bil ženin »umik iz odnosa«, ki vas je upravičeno prizadel in ki kaže tudi na njeno bolečino. Pravite, da se zadnje čase veliko pogovarjata, vendar pa ne veste, če je žena do vas iskrena. Kako to ugotoviti? Potrebno bo še kar nekaj časa, da ji boste lahko ponovno zaupali. Do takrat pa boste morali določene stvari glede vajinega odnosa »preverjati« in do tega imate vso pravico.

Pogovor je vsekakor najboljše sredstvo, če želimo razčistiti odnose. Zato vam svetujem, da se poskušate z ženo še naprej veliko pogovarjati. Povejte ji, da vam še vedno veliko pomeni in da ste ji pripravljeni dati novo priložnost. Vendar pa mora prej končati »razmerje«, če želi, da ji lahko ponovno zaupate. Vajin odnos bo sedaj na veliki preizkušnji, kar pomeni, da bosta morala biti v pogovoru potrpežljiva, predvsem pa odkrita in iskrena drug do drugega. Morali boste tvegati in z njo ponovno vzpostaviti pristno zaupanje. Ustvariti bosta morala varen prostor, kjer se bo lahko govorilo o bolečih čutenjih, kot so jeza, strah, hrepenenje, nemoč, obup in žalost. Ker je proces spreminjanja starih čustvenih vzorcev dolgotrajen, morda ne bi bilo slabo, če bi pomoč poiskala tudi pri strokovnjaku.

Želim vama veliko uspeha!

Urška Bavdek, zakonska in družinska terapevtka
Zakonski in družinski inštitut Novo mesto
[email protected]
031 489 309