preval predšolskega otroka
res je da imajo manjši otroci manj težav s prevali, seveda je pa vse odvisno od motorične razvitosti otroka, eni so pač štorasti in se matrajo, drugi so gumice in jim je preval mala malca.
naš tamal je preval začel delat na trampolinu pri treh letih, tudi na postelji je ok, pri petih je hodil k telovadbi kjer so čist samostojno delal vse te osnovne telovadne elemente.
da bi odrasli otrokom pomagali pri prevalu se mi zdi nesmisel…
Strokovnega mnenja ti ne morem dati. Lahko ti pa povem, da še tretješolci rabijo pomoč – zelo malo jih naredi preval samostojno.
Moja dva otroka ga naredita, sama, eden je prvošolec, drugi vrtičkar. Res pa ju vedno opozarjam, da je treba glavo fajn skriti med kolena.
Laično bi rekla, da je problem, ker se postavljajo na glavo in potem vržejo – to je napačno in seveda nevarno.
Ko sem še hodila na telovadbo z malčki, so jih otroci delali. Starši smo morali ves čas paziti d je vrat zavarovan – glava skrita med koleni.
problem je v tem ker manjši otroci to naredijo instinktivno in ne razmišljajo kaj bi lahko bilo narobe, za njih je ta gib povsem naraven in se nikoli noben ne postavi na glavo in vrže na hrbet.
večji pa že razmišljajo kaj vse lahko gre narobe in če jih je strah, naredijo napako in tako nepravilen preval – tega je v šolah veliko.
sicer če mal gledaš starše kakšen odnos imajo do svojih otrok, ko le ti želijo zadovoljit osnovne potrebe po gibanju … pazi padel boš…, zlomil si boš…, uničil boš…., umazal boš…. ma grozljivka res.
Mene pa samo zanima, kaj je tako zivljensko pomembnega pri prevalih, skokih cez kozo, bradlji itd, da jih otroci nujno morajo obvladat v OŠ, ceprav so pac motoricno nespretni. Govorim iz primera sina, ki je ze od malega totalno nemotorik, padal, se spotikal, vse delal z zamikom, plezanje no go. Zdaj je v tretjem razredu in ze tri dni pred telovadbo travmira in joka, da ne gre v solo. A se res ne da tekat, igrat igre, delat razgibalne vaje itd?
mal si pozna ampak vseeno ti toplo priporočam, vpiši otroka na kakšno preverjeno prijazno telovadbo, kjer ga bodo naučili sprejeti svoje telo, ali pa mu pomagaj ti.
življenjsko pomembne te zadeve verjetno res niso, je pa fino da otrok to zna, da zna kljub svoji nemotoričnosti narediti te osnovne telovadne vaje, ali pa vsaj sprejeti sebe, kot nemotorika in da mu ta hiba ne bo delala težav ne na samozavesti ne v življenju na sploh.
to ti govorim zato, ker ima otrok pred sabo še kar nekaj šolskih let in z vsakim letom težje vaje pri telovadbi in če jih že ne zmore narediti, morate doseči vsaj to, da se revež ne bo sekiral zaradi tega.
mislim da razumeš da otroci ne morejo 9 in več let pri telovadbi delati samo razgibalne vaje … v višjih razredih so ocenjeni za vse vrste športov in nekaj od tega je res kar zahtevno.
Preval seveda življenjsko pomemben ni, kot tudi ne to da ve koliko je 5 krat 5. Pa ga boš za drugo verjetno “silila” da se nauči, za prvo pa ne.
Pa je pomembno tudi prvo. Seveda ne zagovarjam telovadbe, kjer pri otrocih iščeš, kaj vse ne zmorejo (samo se bojim, da naša šola je taka!), ampak tudi izgovora, da je otrok totalno nemotoričen (karkoliže to pomeni) pač ne morem sprejet (če nima kakšne bolezni, kjer je potrebno pač ravnati v skladu z navodili, ki so odvisni od bolezni). Če vidiš, da tvoj otrok ni motorično spreten, je treba v zvezi s tem kaj naredit. In sem spadajo tudi ciljno usmerjene vaje v -kar je najbolj bistveno – za otroka ustreznem okolju: se pravi s prijaznim pristopom in vzpodbujanjem, ne pa opazkami, kako si neroden, saj ti nič ne bo uspelo … Pa naj bo to doma ali pa pri kakšni drugi vodeni vadbi.
Tudi moj otrok je na enem področju precej podpovprečen. Pa ga doma spodbujamo, tudi v vrtcu veliko delajo na tem in računam da bo do šole nekaj tega manjka odpravil; blestel pa seveda ne bo nikoli. Verjetno tisti predmet tudi ne bo njegov priljubljen (no zagotovo), ampak jaz ne morem zdaj reči, naj ostali otroci zato pri predmetu delajo po lastnem navdahu in zadovoljstvu; samo zato, ker mojemu otroku ne gre …
Kar se pa osnovnega vprašanje tiče, pa tole: povprečen triletnik daleč od tega, da naredi pravilno preval, med drugim (ali pa predvsem zato???) tudi zato, ker običajno triletnike ravno ne spodbujamo ali pa učimo, da bi delali prevale. Izjema so tisti, ki hodijo na telovadbo ali pa imajo starejše brate/sestre. Tudi povprečen triletnik nima intuicije, da bi pravilno naredil preval. Ne razume sam po sebi, kako je treba postaviti glavo, da je varno, ampak se postavi na glavo in pade na hrbet … kar je seveda lahko zelo nevarno. Če mu pa vse razložimo, pa hitro osvoji princip. Po mojih izkušnjah starejši veliko hitreje dojamejo princip in delajo bolj pravilno (potem v šoli, npr.).
No, vidiš, imam izjemno nespretnega in motorično slabo razvitega otroka, pa se absolutno ne strinjam. Gibljivost telesa je zelo pomembna in vse te vaje k temu samo pripomorejo. Hvalabogu za telovadbo, da ima otrok vsaj malo spodbude, da se razmiga. Ker jaz pri svojih 40-ih pač ne bom z njim delala premetov in stoje na glavi. Tudi če mu ne uspe, ni konec sveta, vsaj trudi se.
Kaj boste šele drugo leto, ko se bo telovadba ocenjevala.
Naš ima hrbet totalno trd, pa mu vseeno uspe narediti preval. Od letos celo nazaj. In ta teden morajo izvesti vajo s petimi prvinami na parterju. Pa je to komaj začetek.
Spodbujajte otroka tudi doma. Mi imamo blazino in vadi.
Zato, ker se učitelji telovadbe počutijo manj vredne od drugih, ker telovadbe pač nihče ne jemlje resno in se potem izživljajo na tak krut način, da maltretirajo otroke in jim telovadbo zagnusijo za vse življenje.
Če tvoj otrok zaradi telovadbe joka, je zato kriv samo učitelj in nihče drug. Poznam tudi primer, ko je učitelj telovadbe brez oklevanja otroku predmet zaključil : CVEK !!
Takega učitelja bi morali dati na vešala!!!
Se popolnoma strinjam s tistimi, ki menijo, da so zahteve pri telovadbi pretirane. Seveda nisem športnica, še manj strokovnjakinja s tega področja. .. Sem pa malo brala učni načrt za športno vzgojo v osnovni šoli (dostopno na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport), kjer je zapisano, da so otroci različni, kar naj bi učitelj upošteval, jih zato ocenjeval tam, kjer jim gre bolje (govorim za 4. razred oš)…
Namen športne vzgoje je, da bi otrok vzljubil šport, spoznal pomen gibanja … Ocena je odraz učiteljevaga uspeha (tako so zapisali na Ministrstvu)!
Zame ocena 3 v 4. razredu pomeni, da je učitelj iskal neznanje in da ima probleme s pojmom športne vzgoje v šoli. Oceno 4 so dobili učenci, ki trenirajo nogomet, pa gimnastiko, za 5 zna očitno samo on? Če prav razumem, se je ocenjeval pravilno izveden doskok. En sam skok za oceno? Kdo pa oceni en sam račun v šoli? Kaj pa to, da hodi na planisnki krožek, pa da nima 10 kg preveč kot večina vrstnikov?
Jasno, da sem jezna, tudi spala nisem! Moja punca je pač manj talentirana za šport, se pa v šoli izredno trudi. Odlična pa očitno ne bo, ker bo telovadbo imela 3. Ne, ne strinjam se, da so vsi predmeti enako pomembni. Matematika, slovenščina in tuj jezik bodo nekomu, ki ni nadarjen na športnem področju, v življenju precej bolj koristili. Eno je tudi znanje, drugo pa veščine. Zakaj pa se pri telovadbi ne bi mogla naučiti nekaj pravil za višjo oceno?
Eh, bom zaključila, ker sem preveč razkurjena.
Ali mogoče kdo ve, na koga se lahko obrnem? Učitelj za telovadbo sploh ni naveden kot učitelj v razredu. Napisana je samo razredničarka in učitelj angleščine. Ali lahko nekdo, ki ni napisan in nima govorilnih ur ocenjuje otroke?
Hvala za pozornost in lep športni pozdrav!