Pretirano sumjičenje-vzrok
Dober dan forumovci,
imam znanca, ki odkar ga poznam je pretirano sumnjičav.Za vsako situacijo preverja po dolg in počez,ne verjame ljudem, naredi si eno svojo sliko in po svoje zrežira dogodke in vrta v človeka v nedogled.Nikakor ga ne moreš prepričati, da je tisto kar mu poveš res. Tudi če se 2 ne moreta sporazumeti in to nekako ostane brez razrešitve in če pride ta oseba do prepričanja , da si ti imel prav (govoril resnico), se on nikoli ne opraviči za svoja dejanja dvoma.Kako ravnati z takim človekom?
Zakaj to počne in čemu je temu vzrok.( vsi pa vendar ne lažejo).
Hvala za nasvet
jaz imam tudi takega brata in ga nikoli nisem razumel. Šele pred kratkim se mi je začelo svitat zakaj je drugačen.
Vsekakor je problem v glavi. Človeka glava je komplicirana stvar v kateri se vrši dojemanje, povezovanje,….
Kot prvo ima močan ego. Mogoče na to vpliva njegovo horoskopsko znamenje leva.
Misli da je dvakrat bolj pameten, v risnici pa je na nek način daleč pod povprečjem. V matematičnih stvareh je dober, ima pa težave z dojemanjem ali pa s povezovanjem stvari v vsakdanjem življenju.
Zakaj je sumnjičav bi rekel da izhaja iz nerazumevanja oz. nepravilnega dojemanja/sklepanja in iz porazov ki jih doživlja zaradi neinteligence oz. iz strahu da bi ga okolica neupoštevala.
Zaradi svoje neinteligence pristane v situacijo v kateri ga nekdo ne upošteva, morda celo zaničuje. Krivdo vidi vedno v drugih. Zaradi tega ga življenje ne more nič naučit in še vedno živi v nekem svojem otroškem svetu.
Sedaj sem se spomnil tudi nekega stavka ki sem ga nekje prebral pred časom: Na svetu obstajajo pametni in pa tisti ki se trudijo da bi bili videti pametni.
Kakšna je rešitev nevem. Jaz rešujem stvar tako da se ga izogibam. Po naravi me privlačijo normalne osebe ampak to je verjetno pri vseh. Morda si ljudje iščejo krog krijateljev ki je podoben njim.
Ko ga človek na prvi pogled spozna misli da je zabaven, ko ga pa malo bolje pa vidi da ni čisto normalen. Tak človek je poklicno morda sprejemljiv, pod isto streho z njim pa je težko ker se nič ne nauči ker karkoli mu pokažeš da dela narobe, bo on delal kontra ker misli da ga hočeš užalit oz. mu pokazat da si pametnejši. Zato bo vedno delal iste napake.
Zdravo stol5,
v večini tvojega pisanja sem ga prepoznala, vsekakor, obnaša se kot nedorasel otrok, ki se izredno hitro užali, če mu nasprotuješ.Dokazovati mu moraš svoj prav do onemoglosti, ker tudi, če mu dokažeš resnico, ti še vedno ne bo dal prav.To je ene posebne vrste človek, ki ima med drugim tudi ogromno psiholoških težav.Je anksiozen,asocialen, poln fobij-straha,zagrenjen,sumnjičav, je tudi trmast in mora biti vedno on na PRVEM mestu, je tudi zelo ljubosumen na prijatelje. Skratka skupek enih “dotacij”, ki so izredno težavne za ljudi,ki živijo z njim.
Kaj s takim človekom, kako mu pomagati?
našemu se ne da niti razložit ker če mu začneš kaj, razlagat zbeži stran. Poleg tega tudi težko ne preveč dobro razume in se čudim se da dobro šahira. Verjetno ga je strah da bi ugotovil da se je spet motil. In ker beži pred spoznavanjem zmot in sebe, je obsojen da bo ostal večno problematičen otrok.
Težko je s takim človekom v istem gospodinjstvu ker se noče prilagodit. Če mu poveš da si pred jedjo treba umit roke, začne govorit da ko so zidali si pred malico nihče ni umil rok in vsi so pili iz istega kozarca. Potem pa s takimi rokami jemlje kruh iz posode. Lahko mu vsak dan poveš pa nima haska. Narava ga bi pred tisoči let že zdavnaj izločila. Take ljudi pred propadom rešuje civilizacija. Posledično trpi on in okolica.
Kako pomagat? Zamenjava možganov bi pomagala 🙂
PREHITRO SEM POSLAL PREJŠNJI POST —> SLOVNIČNI POPRAVKI
Našemu se ne da niti razložit, ker če mu začneš kaj razlagat, zbeži stran. Poleg tega slabo razume in se čudim da dobro šahira. Na področju tehnike je slabši kot vsaka ženska. Beži zato ker ga je strah, da bi ugotovil da se je spet motil in da ima prav nekdo drug. Ker beži pred spoznavanjem zmot in sebe, je obsojen da bo ostal večno problematičen otrok. Ima 45 let in se mi zdi, da je nekje na nivoju osnovnošolca, ki je skoraj prešel ven iz pubertete.
Ker se noče prilagodit, je s takim človekom težko v istem gospodinjstvu. Če mu naprimer poveš, da si pred jedjo treba umit roke, začne govorit da ko so lani pri kolegu zidali, si pred malico nihče ni umil rok in tudi vsi so pili iz istega kozarca. Potem pa s takimi rokami jemlje kruh iz posode. Lahko mu vsak dan poveš pa nima haska. Stvari tudi do konca posploši. Če bi recimo nekdo zamudil bi on mislil da ni hotel priti, in verjetno ne bi niti pomislil da je prišlo kaj drugega vmes, ki je zamudo povzročilo.
Take ljudi pred propadom rešuje civilizacija. Posledično trpi on in okolica.
Kako pomagat? Zamenjava možganov bi pomagala 🙂
Strinjam se s teboj Stol5, samo pri temu znancu, je skupek enih anomalij,da se temu, jaz mislim, res ne da pomagati edina možna pot jekakor predlagaš: zamenjava možganov..Po eni strani,se dela hudo pametnega, po drugi, pa je osnovnošolček, ki se mi še iz nosu cedi.
Sedaj se je končno začel nekaj zanimati zase,in pričel prebirati knjige in hoditi v skupine za samopomoč.Nikoli poročen.Trdi, da so ga starši v otroških letih “zafurali” z napačno vzgoj- nevzgojo, ke je bil doma alkohol.A še vedno je bolestno navezan na mamo(očeta nima več), ker od nje išče tisto otroško ljubezen,ki je ne bo nikoli dobil(preverjeno- mati hladna)Stalno išče od nje potrditve, pohvale, ljubezen.
Živita v isti hiši. Predlagala sem , da se eden odseli in morda bi se stanje izboljšalo.
Ali imate kakšen nasvet, razen, da možgane zamenjamo z drugimi :))?