Spostovani!!
Zanima me koliko je pomembno da fantu s katerim zelis stopiti v zakon poves vse o svoji preteklosti,da poves o svojih napakah in spodrsljajih,ki si jih storil preden si njega sploh spoznal in si pac takrat ravnal tako kot so to zahtevale okoliscine.Mi slim,da ima vsakdo v sebi neko skrivnost, ki je nezeli deliti z nikomer in je samo njegova.Ne verjamem,da vsi zakoni temeljijo na iskrenosti.Vprasala bi vas se ali te mora pri tem muciti obcutek krivde oz. vesti??Seveda s temi skrivnostmi mislim na stvari,ki so se zgodile v preteklosti in nimajo povezave s sedanjostjo in niso nikomur skodovale.Sama sem sicer naredila v preteklosti dejanje katero ne obzalujem-bilo je iz ljubezni a kljub temu tega nezelim povedati partnerju saj s tem nezelim poslabsati stanje,ki je imenitno.Verjetno ima tudi sam neko stvar,ki je samo njegova in jaz za njo ne bom zvedela nikoli!
Vem,da je danes svet krut,poln varanja,lazi in spletk vendar pri meni to ne drzi kajti sem zvesta svojemu partnerju in mu tudi bom.Samo zanimalo me je,ali ima vsak clovek svojo skrivnost in ali je prav,da jo zase obdrzi celo zivljenje-do smrti in da ga potem ne pece celo zivljenje obcutek krivde in vesti?Zelim,da mi poveste iz zivljenjske prakse ljudi kajti v teorijo ne verjamem prevec!
Hvala vnaprej za odgovor in Vas nasvet!!!!
LP

Spoštovana Punčka,
tu velja pravilo recipročnosti, to je partner ima pravico zvedeti vašo osebno zgodovino v enakem obsegu, kot vi njegovo, ( jasno pa je da bosta oba nepomebne podrobnosti zamolčala)Med pomembne podrobnosti, ki morajo na dan sodijo vsekakor genetske obremenitve, ali kronične življenje omejujoče bolezni.