Presenečenje za moža oz. fanta
Lep pozdrav.
Jaz sem imela lani spontani splav.
Letos pa sva načrtovala nosečnost od januarja.Ker sva z možem komaj čakala da bo kaj sem bila vsak mesec zelo razočarana ko sem dobila menstruacijo in bila zelo napeta.Potem po 3 mesecih pa sem se odloćila, da sploh ne bom več mislila na to in ko bo pač bo, tako da se sploh nisem zavedala da mi menstruacija zamuja aprila že 1 teden, kar mi nikoli ni.
Kupila sem test in ga naredila doma.Mož je bil v službi.Ko se je pokazalo da sem noseča sem bila tako srečna, da sploh nisem k sebi prišla, sploh se nisem zavedala, da je to res.Seveda sem takoj poklicala moža v službo ki pa je bil preserečen in me je potem vsake pol ure klical na telefon, da če je to res …
Ko pa je prišel domov sva oba skoraj jokala od sreče.
No zame je bilo še malo strahujoče obdobje, ker sem čakala 1.ultrazvok, da vidimo če je vse v redu.V bistvu pa sem šele po 3.ultrazvoku bila malo pomirjena, da bo le vse v redu, ker sem pač imela slabo izkušnjo.
Ti pa le pogumno povej fantu oz.možu in sem prepričana, da bo zelo vesel.
Potem pa pazi nase in svojega otročička, čimbolj lahko.
Jaz sem se pa o nosečnosti najprej prepričala sama, nato pa sem kupila luštkane copatke, jih zavila v lepo škatlico in paketek dala možu kot presenečenje. Takoj, ko je paketek odprl, je vedel zakaj gre in bil neznansko vesel.
Prav toliko veselja, kot sva ga začutila midva, želim vsem, ki že pričakujete ali pa še načrtujete.
Srečno
Milena
Prvič sem zanosila nenačrtovano in sem imela še 2xmenzus. Tako je bil zame velik šok, saj sem šla h ginekologu po tabletke, pa mi je povedal, da sem tri mesece noseča. Takrat (leta 90) sem bila ravno sredi razgovorov o službi, končevala sem 3.letnik faxa… Lahko bi rekla, da je nosečnost prišla ob čisto nepravem trenutku. Fantu sem povedala za novo leto, ko sva šla na večerjo in je pogovor nanesel na leto 2000. Rekla sem, da bo najin otrok takrat star 10 let, pa mu najprej ni bilo čisto jasno, kaj mu sploh hočem povedati. No, vse se je lepo izteklo. Službo sem kljub nosečnosti dobila, fax pa sem končala pač par let kasneje.
Ko sem drugič zanosila, se je to zgodilo po težjem vnetju maternice, ko mi je ginekolog celo dejal, da verjetno ne bom mogla več zanositi. Z (takrat že) možem sva se pogovarjala o drugem otroku, tako da je ta napoved ginekologa samo olajšala najino odločitev: kontracepcijo stran, pa bo, kar bo. No, tokrat sem najprej naredila test, obiskala ginekologa, na poti domov pa možu kupila igračo-punčko.
Če sva morda pri prvi nosečnosti bila bolj v dvomu, smo tokrat vsi trije bili toliko bolj srečni.
Moj sin je letos dopolnil 11 let, hčerka pa 7. Lahko rečem, da so moje sanje uresničene.
Vsem bodočim mamicam pa polagam na srce, naj se ne obremenjujejo s problemi, ki to sploh niso, naj NE poslušajo o težavah in zapletih in negativnih izkušnjah drugih. Vsako naše dete je namreč eno malo sonce na tem svetu več.