Najdi forum

Prepričana sem bila, da imam prav

Bom čisto na kratko opisala situacijo, ker je sicer preveč dolga zgodba.

Gre za prodajo ene nepremičnine, katere lastnik je moj mož, toda ni še uradno vpisan v zemljiško knjigo, ker je šel lastnik v tujino. Pred leti, da ta gospod ne bi plačeval davka, se prepis ni opravil.
Kredit za nepremičnino in vse ostale stroške odplačuje moj mož. Ko pa je moj mož lastnilu obrazložil, da bi rada prodala in da rabivo njegovo pooblastilo, se je zataknilo.
Izračunal je dosti večjo cifro, katero naj bi mu po njegovem dolgovala.

Minilo je nekaj mesecev, ko ni bilo kupca. Sedaj se je pojavil in sva tega gospoda spet kontaktirala, da bi pa sedaj res zadeve izpeljali.

Med temi meseci, ko se ni izjasnil kako in kaj glede cifre, ki mu jo dolgujeva, sem jaz zelo močno reagirala, češ, da nas bo zafrknil. Prepričana sem bila, da sva potegnila ta kratko, da ne bova mogla prodati hiše, da bo zahteval več denarja, saj nas ima v mat poziciji.

Negativno sem ga opisovala, čeprav ga ne poznam. Prepričana sem bila, da imam prav…. in danes mož pove, da se je z gospodom čisto lepo pogovoril in da nam bo poslal pooblastilo in da glede denarja nama pa zaupa, da sva prav izračunala.

Mene je pa sram za umret, da sem ga tako negativno ocenila. Sram me je še bolj zato, ker sem vedno obsojala moje starše, ki so bili skrajno dvomljivi, sumničavi in negativni, obsojajoči in sem si rekla, da jaz tega ne bom počela. In sama sem počela isto.

Hvala Bogu za vest. Kar pomiri se. veš, da si naredila narobe in to je dovolj. Bodi bolj pozitivna in bo.
Jaz sem enkrat naredila nekaj podobnega in veš kako sem si odpustila?
v mislih sem šla pred tega gospoda in se mu iskreno opravičila, mu želela vse dobro. Ne boš verjela, bilo je odrešujoče!
Čeprav bi bilo še bolje to narediti osebno. BOš videla, kako bo potem dobro. Če le imaš pogum, če pa ne, pa to stori v mislih in iskreno.

Ja, to mi je bilo naravno naredit, da sem se opravičila Bogu in temu človeku (v sebi). On itak ne ve, da sem ga videla v taki luči.
Mi je pa zelo zelo dalo misliti, kako sem zmotljiva, pa čeprav zgleda vse v prid mojemu razmišljanju….. Dokaze pa najdemo tam, kjer jih hočemo najti, a ne?

Zdaj ko se je situacija razpletla drugače kot si pričakovala, sedaj VEŠ da si razmišljala negativno. Prej si verjetno svoje razmišljanje dojemala kot realno.

“Duhovneži” pravijo, da kar mislimo, to se uresničuje. Očitno ni tako. 🙂

Točno to, dokler sem bila v vrtincu, sem mislila, da je tako res. Negativnost je pa res nekaj zelo zahrbtnega :(.

Aja, pa še to… če bi se uresničile vse negativne misli, ki jih kdo misli, bi bil svet še bolj krut.

Ojla!

Še velikokrat se boš o čem ali o kom zmotila in prima je, da te včasih življenje tako lepo preseneti. So pa presenečenja lahko tudi druge, manj prijazne vrste.

Dobro je, da si ozavestila svojo črnogledost in da boš delala na tem, pretirano pa se ti ni treba obremenjevati. Imam občutek, da se zaradi svoje napačne presoje preveč sekiraš. Vsi smo samo ljudje in zmotljivi.

Lp

Hm, ni mi prav, da nisem v stiku z realnostjo… in ni mi prav, da sem se prepustila “svojemu edinemu prav”… ker, sem že velikokrat sklenila pri sebi, da se bom prepustila prenečenjem življenja… in biti tako sigurna v svoj prav zoži to odprtost 🙂

New Report

Close