Pozdravljeni, brskala sem po vseh temah v zvezi z alergijami, pa nikjer nisem zasledila, kaj lahko naredimo, če vemo, da je velika verjetnost, da bo dojenček, ki ga imamo še pod srcem, alergičen na mleko. Ali pač ni nič posebej velika verjetnost, da bo tretji otrok tudi alergičen na mlečne beljakovine, če sta že prva dva bila? (Od krvave driske, hudega refluksa in bruhanja, nočnih apnej, do rdečine na koži.) Ali se lahko kako izognem ob eventuelni tretji nosečnosti vsem mukam – pomaga, če sem na dieti? Bodo v porodnišnici to upoštevali in mi dali dietno hrano? (Obakrat sem dolgo dojila – na srečo.)

jaz sem postopno prehajala na dieto v nosečnosti, zadnje pol leta bila popolnoma na dieti. meni sicer to ni predstavljajo nekih težav, saj sem po vsem bruhala, in mi je delalo slabo, le redki so bili trenutki ko sem si zaželela kaj resnično sladkega, takrat pa sem pojedla kak grižljaj tortice, ma sem bila kmalu na wc-ju. sicer pa samega mleka tudi sama ne prenašam in ga nikoli ne pijem.
v porodnišnici sem ob sprejemu povedala kako in kaj, da je potencialna alergija pri dojenčku zaradi znane alergije pri starejšem otroku in ni bilo problema za dieto pri meni. tudi ko je bila v intenzivni pod lučko in je bilo vprašanje, če imam dovolj mleka za iztisnit (na srečo je bilo dovolj), so takoj naročili iz glavne kuhinje Pregomin za novorojenčka, če bi bilo potrebno.
Dojenje zelo podpirajo in če vidijo da je želja mame po dojenju kljub temu da se mora nekaterim stvarem odpovedat to podpirajo.

menda nove smernice pravijo, da mamina prehrana nima veze z razvojem alergije pri dojenčku, ma naša pediatrinja je mnenja da kar je veljalo več let, in pri težkih oblikah alergije pri že enem otroku ne škodi če se dieti podvržeš in se ravnaš po stari praksi. namreč najprej pregled pri ,vsaj mi, gastroenterologu in šele ko pridejo izvidi bodo sledila nadaljna navodila.
sicer pa imamo navodila dokler ni izvidov: posebna previdnost pri uvajanj nove hrane, glede potencialnega alergena pa ga izključujemo.

sicer p o teh nvih smernicah ne govorijo neki mladi novi zdravniki, ampak zdravniki ki so prej zagovarjali izključno dieto v prim. dojenja, v prim. dajanja adaptiranega mleka pa naj se poskusi z HA formulo, če so kljub vsemu težave pa pregled pri spec.

Hvala za nasvet. Tudi meni se ni težko odpovedati hrani, če vem, da je dobro za otroka. Sicer sem sama v obeh prejšnjih nosečnostih zelo rada jedla in mi ni bilo slabo po tretjem ali četrtem mesecu. Nihče mi ni svetoval, da bi šla na dieto brez mleka, sama pa, neumnica, nisem pomislila. Sicer imam zelo rada mleko v vseh oblikah.
Ko so se ponovno začele grozote pri drugem dojenčku, sem takoj nehala z mlekom (tudi v sledeh) in je bilo zelo počasi bolje. Sicer so nam rekli, da je bruhanje lahko poleg alergije tudi zaradi šibke mišice zapiralke ali kaj že – v glavnem refluks. Revček je bil celo na ph metriji in seveda so potrdili, da ima refluks. Je pa bilo vendarle bolje ob dieti in seveda ni bilo več črevesnih težav in tudi strahotnega kakanja krvi, ki je pri drugem otroku kar filmsko brizgala iz ritke namesto kakaca (skoraj me je vzelo, pa sem mislila, da sem navajena, da se pojavi krvavo blato že od prvič).
Ker si neskončno želim še vsaj enega otroka, mož pa je za razlog, zakaj noče več, navedel, da ne gre več skozi vse to, da ne veš, če se bo v spanju zadušil z lastnim bruhanjem, začela razmišljati, da bi se mogoče lahko kaj preprečilo, če že vse pričakujemo.
Torej, če se pomotoma posreči, grem na dieto brez mleka, v porodnišnici pa me ne bodo gledali za zmešano, doma nadaljujem z dieto, za eventuelno dohranjevanje pa Aptamil ADC-Pregomin (prvič in drugič ni bilo potrebe razen, ko sta vse izbruhala in bila prehitro spet lačna, pa še temu sem se skušala izogibati, da ne bi izzvali novega draženja in bruhanja). Mišek bi moral biti vredu, potem pa, ko je res že velik, predvidevam, da eno leto, poskusim popiti mleko ali kaj podobnega, opazujem in takoj neham, če je problem, če ga ni, pa mogoče lahko poskusi kakšno drugo mleko, ne ADH-pregomina mali sam. Je to pravi načrt?

pri prvi se je alergija “umaknila” na pragu pubertete, 11 let. v narekovajih zato ker je tako šele nekaj mesecev, pa se zadnje čase znova pojavljajo izpuščaji. samega mleka pa ne uživa, ji ne paše okus.
pri ta mali pa, smo stari šele 9 m, tako da kaj bolj konkretnega kot to, kar sem ti napisala ne morem. me je naša pediatrinja in enkako gastroenterolog, h kateremu sem hodila z starejšo, ko sta videla da pričakujem takoj rekla, mama na dieto. ma to mi je gastro povedal že ko je bila prva stara 2 leti.
napotnico za gastro sva dobili ko sva pričeli z GH, na pobudo pediatrinje, pa še sama sem jo vprašala na začetku kako in kaj, ker pa so se čakalne dobe kar podaljšale sva bili na vrsti pred cca.14 dnevi. izvide čakamo.

načeloma se mi zdi tvoj načrt sprejemljiv, ma menim da bodo tudi tebe prej poslali k gastro glede na družinsko obremenjenost.

glede bruhanja/ polivanja: itak ne vem ali je bruhala ali polivala, ma prva ni nič, druga pa kljub moji dieti je od vsega začetka. zato sem zavzela položaj, da se hraniva max. 10 min., pa podiranje kupčka, pa znova ……. tako dokler ni bila sita oz. je po moje bila sita (je zaspala tudi po podiranju kupčka brez dojke). tako je sicer dojenje bolj naporno, traja dlje ampak….. v posteljici imamo pri vzglavju pod jogijem podloženo, da je malo vzdignjeno, strogo smo jo obračali na bok, dokler se ni začela sama obračat sem jo podlagala da se ni mogla preobrnit na trebuh ali hrbet. kljub vsem tem ukrepom je še polivala, ampak bistveno manj in še dosegli sva da ni bilo poterbno dodatka.

lp,.

Joj, kako lepo mi je izmenjavati mnenja in dobiti nasvete od nekoga, ki ve, o čem govorim! Hvala za vse, ker me je opogumilo, da mogoče še lahko sanjam o še enem otroku, ki bi mu pa lahko prihranila večje grozote. Kako da mi nihče ni nič omenil diete, ko pa sem noseča hodila s prvim sinom na posvete k alergologu?
O polivanju in bruhanju pa toliko: sem tudi skušala razlikovati, ko sem morala v bolnišnici poročati, koliko je bruhal in koliko polival, (še zdaj nisem vedno ziher kaj je kaj) pa zakaj se redi-raste komaj na spodnji meji kljub velikim količinam mleka, ki ga popije. Nihče ni razumel, da res toliko izbruha (ali pač polije) pa smo ga hudo zaležali s polaganjem na bok, ker je res hitreje izlival na drugo stran, tako da smo bili celo na razgibalnih vajah in je imel zaležano glavico že na prvi pogled, na kar me tudi niso opozorili, ko so mi povedali recept polaganja na bok, da preprečiš hujše polivanje. No, poševnino v postelji smo imeli tako strmo, da se je ponoči odsankal do dna postelje in ven držal nogice, pa smo ga vsake toliko hodili popravljat na vrh. Pod ritko in kasneje še bolj je bil ves podložen, da se ni obračal. Previjanje in preoblačenje je bilo najhujša nočna mora, ker je bilo skoraj nemogoče, da se ne bi sproti pobruhal po svežih oblačilih. Če sva jo odnesla z manjšo lužico na majčki ali hlačah, sem raje pustila pobruhanega in samo spodaj podložila majhne tetra plenice, da ni imel mokrega občutka na koži. Moja dojenčka sta smrdela po kislem in nič dišala po dojenčkih 😉
Večji je pri treh letih lahko rečem, da vredu, ker si lahko privošči manjše prekrške brez hudih trebušnih krčev, pa videti je, da je zdaj razvil ne več alergije na mleko, ampak intoleranco na laktozo, kar je mnogo prijaznejše do njega in diete. Mlajši (dve leti in pol) je bil hujši v polivanju in kakanju krvi, vse je trajalo dlje in bolj intenzivno, pa je še vedno na strogi dieti. Zanimivo mi je bilo, da smo z alergologom izvajali nadzorovane poskuse uvajanja mleka, po drugi strani pa ne vem, kako pogosto je to sploh pametno. Sicer zdaj že je, kot je, držimo se, iz hudih težav (dušenja z bruhanjem in krvavimi poplavami namesto kakca) smo že, zdaj le še nočem ponoviti starih napak in novorojenčka mučiti z mlekom.
Zanimiv nasvet se mi zdi hranjenje v intervalih. Sicer pa je bilo pri nas razen v samem začetku tako, da sta se v desetih minutah že popolnoma najedla, ker mi je mleko brizgalo tako, da sta komaj uspela požirati. Sem si tudi skušala najprej malo izčrpati, da ne bi tako goltala in mogoče zato bruhala, pa ni bilo razlike. Podiranje kupča je itak bilo cela znanost, ker ga zlepa nista podrla, če pa ga nista, pa sta takoj vse izbruhala – tudi po enournem položaju za kupček – sem se izmojstrila v nošnji dojenčka na rami, pa na levi roki na trebuhu in vmes početi še vse drugo z drugo roko ali obema, če je bil na rami in v slingu podprt navpično (kuhanje v manjšem obsegu – mešanje in podobno, pa pospravljanje po hiši in podobne neumnosti), drugače pa sta revčka kar morala skoraj sedeti v otroškem ležalniku že kar od previh tednov, da je ostalo kaj v želodčku.
Kot vidite, sem začela nakladati in se pridušati, ker sem tako srečna, da lahko nekomu potožim, ki to pozna. Drugače so me vsi sorodniki imeli za neumno, ker dojim in sem po njihovem revica na dieti, mali naj pije formulo, pa mir, pa še več bo spal in ne bo bruhal, ker je bolj gosto. Nobena sorodnica ni dojila več kot slab mesec, vsi otroci so cele noči prespali že kar od začetka ali pa po prvi flaški. (Seveda sem občasno podlegala ob vsej izčrpanosti, a večinoma sem kar dobro vztrajala. Gostila sem svoje mleko z rižolinom po nasvetu pediatrinje, pa donat je dobival, da ga ne bi peklo in se ne bi prenajedal po bruhanju, a ni bilo večjih učinkov – očitno smo morali prerasti refluks poleg alergije.) Res pa je, da je alergija hujša od refluksa, ki se nam je tam okrog starosti leta in pol popolnoma umiril, alergija pa nas kar ne pusti. Pomislim na vas in vašega dekliča, ki je čakal na konec alergije do enajstega leta in me stisne pri srcu. Pa saj ni tako težko biti na dieti, če te okolje podpira, grozno je, ko tete in babice po tiho otroka razvajajo za tvojim hrbtom z napolitankami in te imajo za zmešano, da pretiravaš s scenami. Kolikokrat sem se morala spreti! Mala dva pa nista razumela, zakaj jima dobrote odrekam.
Hvala za vse poslušanje in ohrabrena se v prvi sekundi vržem na dieto, če zanosim in upam na najboljše.
LP

kaj naj rečem, po izkušnjah, hodimo k gastro in alergologu pa se njuno mnenje razlikuje.

drugače pa, dobili smo božično darilo, neg. teste za alergijo na nekatera živila, pri naši ta mali. najbrž zato ker se držimo diete. nadaljna navodila: previdno in postopno nadaljne uvajanje novih živil, pisanje dnevnika in KO v naslednjih mesecih.
ker so ravno prazniki, pa si ne želim v bolnici jih preživet, se pa še dojiva, bom mleko uvedla v svojo prehrano (upam da ga bom prenašala po 12 letih) in z novim letom poskusimo še pri ta mali dat kaj na bazi mlečnih izdelkov oz. kot nam bo svetovala pediatrinja.
če bo sreča, bom šla delat, ker se mi izteče porodniša, ne pa v bolnico.

lepe praznike

sem sedaj šele prebrala zadnji post. lej mi smo imeli v tem srečo, ker so obji stari starši poznali težavo še iz najinega otroštva. mož je že kot dojenček bruhal v loku po mleku, jaz pa od 1. leta ne pijem mleka. oboji stari starši so v tem da bi otroka silili z nečim kar noče na istem bregu z nama. ABSOLUTNO PROTI.
to da kompliciram, da sem suženj svojemu otroku,……. pa sem dobila kdaj pod nos od družinskih prijateljev. ma se nisme sekirala, ker tudi to da mučim dojenčka z žličko sem slišala od popolnih tujcev na cesti, ker pač naša ni hotela flaše pa dude, pa sme ji dajala pit po žlički.
morda je tudi v tem bila prednost da pa naši bližnji niso mogli otroka dokler se je dojil imet dlje kot 2 uri, ker pol se je pa že drla. ta druga je pa ista.
pa še v podporo naporom dojenja: prvo sem dojila 2 leti, se je brez težav odtavila čez noč sama, druga se še doji. ker kdor ni probal formule (allernove in pregomina) nima pojma z čim se sili otroka. ma ni je sile ki bi me prisilila da otroka silim z nečim kar niti meni ne gre dol.