Prepir zaradi košarkaške tekme
Pozdravljeni!
Z fantom sva začela preurejati stanovanje v katerem živiva. Barvava okna (5 kom) v popoldanskem času po službi. Nastali so tudi burni prepiri. Takoj po službi zavihava rokave in delava do teme, jaz še dalj, ko opravljam še razna vzporedna gospodinjska dela. Zadeva se je zakomplicirala zaradi evropskega prvenstva v košarki. Delo se ne odvija več tako tekoče, ker fant spremlja tekme. To izgleda tako, da jaz delam dokler lahko, on pa sedi in spremlja tekmo. Zvečer ko po zaključim delo, sem čisto užeta. Ne rečem, da on ne dela ,ampak ko se začne tekma je on pri spremljanju igre. Tekmo/ e spremlja toliko časa kot trajajo .Povedal sem mu, da mi ni všeč, da je delo upočasnjeno in da bi rada z deli čimprej zaključila, ker lahko vsak čas začne deževati in se lahko precej ohladi. V nekaterih prostorih smo brez oken.Tudi umazano je od brušenja in si želim, da se situacija normalizira. Na moje tečnarjenje (tako je imenoval) je zelo grdo odreagiral. Navrgel mi je da sem ena zoperna baba in da čedalje bolj tečnarim. Da bo on gledal tekme, pa tudi če okna zgnijejo in da mu košarka veliko pomeni. Njegovo reagiranje me je zelo prizadelo.
Meni osebno tekme take ali drugače, ne pomenijo veliko. Lahko si ogledam tekmo ali najlepše zadetke. Za vsako ceno ne spremljalm tekme. Do grla sva v delu in pričakovala sem, da bo tudi z njegove strani interes, da delo zaključiva v nekem znosnem času. Vendar pa sem ugotovila, da so najina merila za čas zelo različna. Njemu je vseeno, če končava 1 ali 2 tedena kasneje. Imam občutek, da je bolj na easy.
Opravičujem se za zmedeno pisanje. Slišati želim tudi vaše mnenje glede moje zafdeve. Hvala
matkurja, pozdravljeni,
tako malo ste napisali o splošni atmosferi med vama, koliko sta stara in koliko časa sta skupaj… Iz napisanega bi lahko le ugibala, da sta še precej mlada in nista skupaj že desetletje. Zakaj bi bilo to pomembno? Ker malo preseneča tako podroben opis in “krivda” nekega dogodka – košarka. Kar opisujete, je namreč vprašanje tistega krhkega ravnovesja med biti tesno skupaj (povezanost v stiku) in med neko samostojnostjo, neodvisnostjo, avtonomijo.Obobje v odnosu potrebujemo. In tu pride na mesto globoko zaupanje, da bomo od partnerja dobili odziv, ki bo odnosu prinesel novo rast – tudi če se ne strinjava, tudi če sva jezna en na drugega, lahko s tem „delava“, se lahko o tem pogovarjava.
Iz napisanega ne morem razbrati, ali so se taki “izbruhi” med vama že dogajali in tudi ne, kako sicer vsakič znova vzpostavljata prej opisano ravnovesje. Edino, kar je res boleče nagovorilo, je vaš stavek: ” Njegovo reagiranje me je zelo prizadelo” – ali ste lahko na tako iskren in nenapadalen način, kot je bilo čutiti iz vašega sporočila, sporočili svoje doživljanje tudi njemu? Ali sta se o tem lahko resno pogovorila? Ali vam on zna vrniti svoja doživljanja, da bi ga vi lažje razumeli, in sicer tudi na nenapadalen, varen način? Ali samo tako izbruhne, kot ste opisali, in se vi potem umaknete?
Če se za trenutek ustaviva na košarkarških tekmah – verjamem, da imaste skrb glede oken in je to najverjetnje zelo realno in logično, da je potrebno z deli končati kar čim prej. Vendar pa je tudi lahko razumeti partnerja, ki najbrž po naporni službi, dela vsak dan še doma. In prav tako vi. Razumljivo je, da si ob tem želi sprostitve, zabave, sploh če gre za stvar, ki ga zelo zanima, morda izpolnjuje. Ne vem sicer, zakaj, a ste se glede košarke in tekem primerjali z njim kar neposredno. Morda pa je vam kakšna druga stvar res dragocena in je ne bi bili pripravljeni zamuditi, izpustiti, seveda v kakšni drugi situaciji.Koliko sta lahko tukaj empatična en do drugega?
Vaše pisanje ni bilo zmedeno, vendar pa imam za nek globlji odgovor premalo informacij. Vidim dve smeri: ali premalo poznata potrebo po “biti v stiku” in “biti sam” drug pri drugem in se vam ob tem, ko partner sporoča, da želi nekaj zase, mimo vas, porodijo stiske, občutki neljubljenosti, da mu niste dovolj pomembni,…? In tukaj sigurno ni problem v tekmi in oknih, ampak so to le poligoni za vajine odnosne vsebine. In druga smer: koliko odkrito se lahko pogovarjata o lastnih stiskah, občutjih, ki se vama prebujajo ob srečanjih sebe kot nekaj, kar do sedaj nista poznala; o tem, kar spoznavata o drugem in še in še? Nek občutek je namreč, seveda se lahko motim, da se vajin odnos odvija pretežno preko zunanjih vsebin: koliko, kdo bo gledal tekme, pospravljal stanovanje, kam bosta šla zvečer, s kom gresta na počitnice, skupaj bosta obnovila stanovanje… In prav je, da te stvari delujejo, a niso bistvo in niso jedro odnosa.
Toliko zaenkrat, če pa želite pogledati globlje v vajin odnos in če želite karkoli še vprašati, vam bom z veseljem odgovorila,
