prenehanje dojenja
Mame, kaj menite o prenehanju dojenja skoraj 16-mesečnice?
Situacija je taka: prejšnji teden se dva dni ni skoraj nič dojila zvečer, enkrat me je imela za dudo, vmes naredila dva požirka, drugi večer pa 5 požirkov. Sem mislila, da me je odstavila. Pa se je potem spet veselo dojila.
Doji se samo zvečer, sedaj naj ne bi več smela jaz jesti kruha iz riževe in koruzne moke, ker je na slednjo postala zelo alergična. Brez kruha pa ne znam biti. Že tako otepavam samo riž, proso, jagenčka, kdaj purana z rižem v 1001 obliki že leto dni.
Sedaj se spet doji, ampak je to dojenje ekspresno kot vedno, v parih minutah je vsega konec. Kaj mislite? Mi sicer ni težko dojiti, vendar brez kruha… bo zelo težko.
Hvala za mnenja in lp
sama sem bila na podobni preizkušnji pred šestimi leti; hčerko sem dojila 13 mesecev in imela zelo “manekensko” postavo (164 cm, 43 kg)
s slabo vestjo sem ji zvečer poizkusno pripravila Pregomin (takrat ga je še lahko jedla) in spila ga je celo flaško, tako sem ponovila še naslednji dan in punca je sprejela nadomestek, jaz pa sem z užitkom zgrabila milko in prenehala z dojenjem…
lp, T.
jaz sem imela bolj milo obliko diete kot ti, sem pa nehala dojiti pri 22 mes., niti malo mi ni odgovarjala prejšnja oblika hrane, še danes, ko je stara že 7 let, mi ne odgovarja npr. mlečna čokolada, veliko raje pojem navadno grenko črno čokolado. vendar pa kljub tako dolgemu dojenju nisem imela manekenske postave, kvečjemu kar nekja kg preveč, tako da pri meni nikakor ne drži da z dojenjem shujšaš oz. prej pridobiš prvotno postavo, sem pa imela pred nosečnostjo premalo kg glede na svojo višino.
glede na trenutno situacijo pa se bom itak morala držat diete še naslednji 2 leti, če bo seveda dojenje po porodu uspešno kot je bilo v prvo.
Živa, jaz sem bila z mojo nekaj mesecev na dieti z rižem, jabolki, zajcem in bučkami (takrat je še vse to lahko jedla). Ko sem jo nehala dojit (nekaj noči jo je mož dajal spat, po treh dneh pa je na dojenje pozabila), mi je pasala določena hrana, sem pa isto imela grozne krče ponoči. Mleko, jogurti so mi bli takega čudnega okusa. In sem naredila probo in jih nekaj dni nisem jedla in je blo vse ok. Potem sem poskusila kavo z mlekom in ponoči me je grabilo po trebuhu, da je joj.
No, in kasneje so mi na testiranjih potrdili alergijo na mleko in to zelo močno. Dobro, da si bila na dieti, zdaj se ti je telo orng prepucalo in boš z lahkoto ugotovila, v čem je problem!
Telo po določenem času neuživanja neke hrane lahko razvije preobčutljivost ali celo alergijo na to hrano, čeprav je prej ni bilo. Jaz sem vegetarijanka že 10 let. Če slučajno pojem kaj, kjer se je kuhalo meso (da ne govorim o tem, kaj bi bilo če bi jedla samo meso), imam ponoči hude krče, driske pa še ves naslednji dan. Gre za nenavajenost organizma na določeno substanco (ponavadi beljakovine). Nekateri alergologi celo raziskujejo možnost, da zaradi dolge nenavajenosti dojenčka na neko snov (npr. beljakovine kravjega mleka, nekateri jih ne poskusijo do enega ali celo dveh let) organizem razvije alergijo na to snov, čeprav je ne bi, če bi se z njo organizem prej srečal. Torej popolnoma drugačna teorija od sedaj obstoječe, ko naj bi čimdlje časa bil dojenček brez določenih hranil. Ugotavljajo namreč, da ravno tisti otroci, ki so bili na ortodoksni dieti (ali pa njihove mame, ki dojijo) skoraj od rojstva, imajo največ težav. Jaz skoraj verjamem temu. Tudi lastne izkušnje mi to potrjujejo.
živa hvala, ampak po nasvetu našega specialista se moram izogibati mleka že sedaj v nosečnosti, enako pa bo veljalo tudi če bom dojila. ker je že prva alergična, prav tako pa bi naj bila pri nsa alergija gensko pogojena. želim si le, da potem ko bo lahko otroček jedel GH ne bo imel alergije in da bo moja sončica lahko začela kmalu jesti mešano hrano.
Zt, se pridružujem željam.
Verjetno bo kar držalo, da je potrebno že v nosečnosti imeti dieto, ker se je moja že rodila alergična, pa tega nisem vedela, saj pri nas ni takih alergij, le mož ima seneni nahod in njegov brat celiakijo. Če bi to vedela, bi nam bilo veliko prihranjenega.
lp in malo težav v teh mesecih.
ne vem če bi dieta kaj pomagala, niti ne bom izvedela, narava je že tretjič naredila po svoje. trenutno niti ne vem, če bom še kdaj poskusila bom videla kaj bo na izvidu, čeprav mi na moj Zakaj?, nihče ne ve odgovoriti, bom videla kako bom razmišljala. sedaj ne morem, najraje sem sama z svojo žalostjo, pa še pred hčerko skrivamo, in zelo težko je ostat miren, ko skoraj vsaki dan vpraša zakaj nima bratca ali sestrice, kdaj bo dobila, ipd., jaz pa ji tega ne znam niti nočem razlagati. je še premala da bi razumela.
se opravičujem zaradi zmedenega pisanja, ampak, morda se bom potem počutila bolje.