Nekako še razumem, da so te tega učili starši, čeprav sem radoveden kako je to zgledalo in kaj bi oni danes porekli, če bi prebrali ali vedeli kako gledaš na spolnost. Ali si bili pri tem uspešni ali pa so malo pretiravali?
Vendar, kako pa te je družba tega naučila, tega si pa ne predstavljam, glede na to, da je s seksom ponavadi ravno obratno med družbo.

Ne bi imel nič proti če žena te svoje potrebe izživlja drugje. Želim si samo da mene pri miru pusti.

Vaš link
V tem ne vidim nobenega veselja. Zgolj neprijetno dolžnost ki mi je pa hvala bogu ni potrebno več opravljati sam imava v zakonu že otroke.

Stepni Volk:

Pravica je sicer v tem kontekstu čudna beseda. A vendarle, kaj pa če je ‘pravica’ partnerja do sexa nad mojo ‘pravico’ da si sexa ne želim ker me spravlja v obup?

Bi enako gledali na ‘pravico’ pijanega moža da v sex sili ženo, ki jo boli glava?

Torej – lobotomija?
Religiozen nisem in na cerkvene marnje ne dam dosti. Se strinjam, da je cerkev naredila veliko škode v zgodovini. Starši so me precej liberalno vzgajali a vendarle mi je bila spolnost vedno predstavljena kot nekaj kar je namenjeno reprodukciji. In še danes se tako uči otroke. Ali pa morda nimam prav? Se pravi otroke kot družba učimo eno ko odrastejo pa nekaj povsem drugega?
[/quote]

Osnovna človeška potreba je tudi seksualnost, a če je med vama dovolj intimnosti, komunikacije, so te stvari že “rešene”.. kjer je svoboda misli in besede, je tudi prostor za kompromis, konsenz.
Vendar, že obstoj tega dopisa nakazuje, da tega ni. Poleg tega ste od vsega napisanega izbrali le tisto, da se konflikt lahko nadaljuje, ne reši.
Samo vaš prav obstaja.. nič empatije.

Izbrali ste okop, prva svetovna vojna jarkov in izčrpavanja.. a ker gre za dopis, bom to jemal kot teoretično ekskurzijo. Izziv.

Z ljubeznijo do sočloveka ni težko videti rešitve, enako potrebna je ljubezen do sebe. Če je torej aseksualnost dejansko fakt, potem Vam ne bo težko predlagati odprte zakonske zveze.. saj Vam seksualnost nič ne pomeni, še celo nasprotno: gnusi se vam.
V trenutku, ko niste zmožni partnerju dopostiti življenja, svobode.. na področju, ki “se vam gnusi” – torej nepomembnem.. pomeni, da uveljavljate diktaturo: partner mora biti Vaš podobnik, mora se mu gnusiti, to kar se Vam.

Analogija z vegani spet zdrži.

Druga rešitev je, da ker svojo partnerico resnično ljubite, a se zavedate lastnih omejitev in je v le teh ne želite zadrževati: you set her free.
Spustite jo na prostost, da si najde partnerja, partnerje s katerim lahko zaživi polno življenje.

Ampak nič od tega se ne bo zgodilo, ker oba preveč ljubita svojo vlogo žrtve, celo do te mere, da že ob zametku zveze nista zmogla odkritosti, kaj komu v življenju veliko pomeni (ne-sexualnost, recimo Vam).
Na nek način pa sta si enaka, izbrala sta se na osnovi žrtvovanja, lepega dela človeškega obstoja, ki ga je evolucija razvijala milijone let, da bi bil v zadovoljstvo in veselje.
Ampak človeško bitje je zmožno zgolj iz trenutnega prepričanja (lažnega), narediti konec svojemu življenju.

To je takšen primer za strahopetce. Samomor “per partes”. Seksualni samomor. Del sebe si odrekate, se ubijate.
Kaj v resnici ne sprejemate, katerega dela sebe, svoje preteklosti.. katera travma Vam riše ta “film noir” antiseksualizma, pa ne boste izvedeli.. ker se ne boste odpravili ne k zdravniku, ne terapevtu.
Ne boste šli preverit bioloških, ne psiholoških osnov.

Raje živite na piedestalu žrtvovanja sebe.. in svoje partnerice.

Ne bi imel nič proti če žena te svoje potrebe izživlja drugje. Želim si samo da mene pri miru pusti.

Vaš link
V tem ne vidim nobenega veselja. Zgolj neprijetno dolžnost ki mi je pa hvala bogu ni potrebno več opravljati sam imava v zakonu že otroke.

Stepni Volk:

Pravica je sicer v tem kontekstu čudna beseda. A vendarle, kaj pa če je ‘pravica’ partnerja do sexa nad mojo ‘pravico’ da si sexa ne želim ker me spravlja v obup?

Bi enako gledali na ‘pravico’ pijanega moža da v sex sili ženo, ki jo boli glava?

Torej – lobotomija?
Religiozen nisem in na cerkvene marnje ne dam dosti. Se strinjam, da je cerkev naredila veliko škode v zgodovini. Starši so me precej liberalno vzgajali a vendarle mi je bila spolnost vedno predstavljena kot nekaj kar je namenjeno reprodukciji. In še danes se tako uči otroke. Ali pa morda nimam prav? Se pravi otroke kot družba učimo eno ko odrastejo pa nekaj povsem drugega?
[/quote]

Osnovna človeška potreba je tudi seksualnost, a če je med vama dovolj intimnosti, komunikacije, so te stvari že “rešene”.. kjer je svoboda misli in besede, je tudi prostor za kompromis, konsenz.
Vendar, že obstoj tega dopisa nakazuje, da tega ni. Poleg tega ste od vsega napisanega izbrali le tisto, da se konflikt lahko nadaljuje, ne reši.
Samo vaš prav obstaja.. nič empatije.

Izbrali ste okop, prva svetovna vojna jarkov in izčrpavanja.. a ker gre za dopis, bom to jemal kot teoretično ekskurzijo. Izziv.

Z ljubeznijo do sočloveka ni težko videti rešitve, enako potrebna je ljubezen do sebe. Če je torej aseksualnost dejansko fakt, potem Vam ne bo težko predlagati odprte zakonske zveze.. saj Vam seksualnost nič ne pomeni, še celo nasprotno: gnusi se vam.
V trenutku, ko niste zmožni partnerju dopostiti življenja, svobode.. na področju, ki “se vam gnusi” – torej nepomembnem.. pomeni, da uveljavljate diktaturo: partner mora biti Vaš podobnik, mora se mu gnusiti, to kar se Vam.

Analogija z vegani spet zdrži.

Druga rešitev je, da ker svojo partnerico resnično ljubite, a se zavedate lastnih omejitev in je v le teh ne želite zadrževati: you set her free.
Spustite jo na prostost, da si najde partnerja, partnerje s katerim lahko zaživi polno življenje.

Ampak nič od tega se ne bo zgodilo, ker oba preveč ljubita svojo vlogo žrtve, celo do te mere, da že ob zametku zveze nista zmogla odkritosti, kaj komu v življenju veliko pomeni (ne-sexualnost, recimo Vam).
Na nek način pa sta si enaka, izbrala sta se na osnovi žrtvovanja, lepega dela človeškega obstoja, ki ga je evolucija razvijala milijone let, da bi bil v zadovoljstvo in veselje.
Ampak človeško bitje je zmožno zgolj iz trenutnega prepričanja (lažnega), narediti konec svojemu življenju.

To je takšen primer za strahopetce. Samomor “per partes”. Seksualni samomor. Del sebe si odrekate, se ubijate.
Kaj v resnici ne sprejemate, katerega dela sebe, svoje preteklosti.. katera travma Vam riše ta “film noir” antiseksualizma, pa ne boste izvedeli.. ker se ne boste odpravili ne k zdravniku, ne terapevtu.
Ne boste šli preverit bioloških, ne psiholoških osnov.

Raje živite na piedestalu žrtvovanja sebe.. in svoje partnerice.
[/quote]

Ne vem ali se to samo meni zdi da si totalno zabluzil ?
Tebi bi res trebalo prepovedati copy&paste …
Ma kaj jih maš nalimane v kakšnem zvezku in šicaš po potrebi ?
🙂

Marko, ne razumem kako sem to teorijo o seksu obrnil? Pravim samo da je družbeno sprejemljivo da žensko ‘boli glava’ in da zavrača sex zaradi utrujenosti, premajhne čustvene povezanosti in kar je še tega. Za moškega pa to ni sprejemljivo ?? Moški pa mora biti vedno pripravljen na sex ali kaj?

In po drugi strani. Kaj pa moški (pijanec, nasilnež) ki ga žena zavrne pri sexu. Je tudi on ubogi revež ki se počuti neželeno? Kaj pa običajen moški ki ni pijanec in nasilnež? Tam tudi rečeš da se bogi revež počuti neželeno ali iščeš opravičilo za žensko (boli glava, čustvena nepovezanost)?

Pa to pravzaprav ni relevantno tukaj. Relevantno je kako daleč preko sebe naj gre nekdo da bo zadovoljil drugega? Pri sexu praviš bi moral iti preko sebe. Kaj pa če bi imel partnerja sadista? Bi mu moral pustiti, da te opraska? zlomi roko? te ubije? Kje je meja. Vprašanje je resno.

Tista izjava da je sex namenjen delanju otrok je bila sicer bolj za hec zapisana. Pa ima vendarle kanček resnice. Današnja družba otroke skuša ‘obvarovati’ pred spolnostjo. Otrokom se v zvezi s spolnostjo ne govori o užitku. Razen to morda počnejo pedofili. Spolnost je prvenstveno namenjena razmnoževanju. Ko pa otrok odraste pa spolnost nenadoma postane užitek in skoraj vse drugo, samo reprodukcija ne. To morda kaže na sprevržen odnos do spolnosti ki ga ima družba. Za razmislit.

Sem pa razočaran nad odgovorom Stepenega Volka. Volk, pišete stvari ki jih ne poznate in si sproti izmišljujete. Ženi sem odkrito predlagal da si poišče nekoga za te sexualne neumnosti če želi. Odkrito sem ji povedal da ji tega ne bom zameril. Tako kot ji ne zamerim če se prehranjuje v restavraciji namesto doma. Od kje torej vaša izjava da ženi ne dopuščam odprte zveze?

Zbodla me je tudi vaša izjava da se ne bom odpravil k terapevtu. Moram vas razočarati. Bil se pri terapevtu in to več ciklov. In ravno terapija mi je prinesla spoznanje da mi ni treba trpeti nespoštovanja do sebe in se siliti početi stvari ki jih ne želim, ne zmorem in nočem. Nič več. Do terapije sva sexala enkrat na nekaj mesecev. Po terapiji pa nič več. Zdravstveno pa ni z menoj nič narobe.

Ne vem zakaj si izmišljujete stvari. Morda zato da bi vaše teorije lepše izpadle? Raje se vprašajte o svojih predpostavkah. Pravite da je osnovna človeška potreba seksualnost. Mar nismo ljudje različni? Verjemem tudi da veste da na Japonskem dobra tretjina mladih fantov ne kaže nikakršnega zanimanja za sex in je o tem potekala celo razprava na vladnem nivoju.. Med mladimi ženskami je ta odstotek še nekoliko višji. Še vedno trdite da je sex osnovna človeška potreba? Morda je bilo tako v divjem srednjem veku. Morda v tehnološki družbi potreba za sex izginja in je to normalno. Dopuščate to možnost?

Še enkrat se bom vrnil na začetek na vprašanje kako daleč preko sebe naj gre nekdo da bo zadovoljil drugega. Kako daleč tudi če ga ljubi? Ker neka meja zagotovo je,

Moram biti empatičen do sadista, ki bi me rad tepel? Moram biti empatičen do nekoga ki bi me rad posilil? Ali obstaja diktatura sexa? Zakaj ni mogoč normalen odnos brez sexa?

ne zdi se mi prav da obsojate na izmišljenih predpostavkah ki jih zapišete kot trditve.

Ja ne, prej nisi tega pravil, mogoče si to mislil, napisal si nekaj drugega. Ne vem, če je ravno družbeno sprejemljivo, da žensko “boli” glava. Je dokaz za to toliko varanja? Jaz pravim, da je “boleča” glava različno sprejemljiva, od posameznika do posameznika. Mislim pa, da noben partner tega ne sprejema srečen in zadovoljen, saj če si nekdo želi spolnosti z drugim in je pri tem konstantno zavrnjen, to ni nekaj osrečujočega.
Meje si seveda vsak posameznik postavlja sam, vendar ko si enkrat v paru, se pričakuje, da tako tudi deluješ in ne gledaš več le nase. Koliko lahko greš pri tem “čez” sebe, je spet posameznikova odločitev. Vsaka ima svoje posledice. Če si z nekom tako zelo nekompatibilen, se postavlja vprašanje smiselnosti bivanja v dvoje.
Me pa zanima kaj meniš o tem, da tvoja žena tebi služi kot predmet za oploditev oziroma za predmet, ki ti je dal družino. Ker si že sam začel govoriti o predmetih, je pošteno, da tudi obrnemo pogled in pogledamo kako je njej pri vsem tem. Jaz bi se ne mestu tvoje žene vsekakor počutil pošteno prevaranega, razen seveda, če bi mi o svoji aseksulanosti povedal povsem na začetku. Kako pa je na začetku sploh bilo s tem pri vama?

Ne ni vam treba biti empatičen do sadista, tudi do mazohista ne, tudi do posiljevalca ne, do nasilneža, kriminalca, morilca, tudi do nimfomana ne.
Zdaj se pa vprašajte ali je KARKOLI od zgoraj naštetega vaša žena?
Zahteva od vas karkoli od zgoraj naštetega?
Je vaša žena seksualni ekstrem?
Nimfomanka, sadistka, posiljevalka?
Če je odgovor da, potem vas bo vsak kolikortoliko zdrav osebek vprašal po VAŠEM ZDRAVJU, oz. Kaj za vraga je z vami narobe, da ste se odločili živeti s takim človekom?
In če je odg.ne, moja žena ni nič od zgoraj naštetega, je normalno zdravo človeško seksualno bitje,
Potem poskusite kanček empatije do nje in se vprašajte, KDO KOGA pravzaprav “sadistično” “posiljuje” in potiska v EKSTREM, kar aseksualnost je?

In vaš izgovor na Japonce in vladno debato je jalov.
Poglejte VES SVET okrog sebe, ozrite se naokrog in vam bo, Japonci gor al dol, kmalu jasno, da LJUDJE SMO še kako seksualna živa bitja in mislim, da bomo takšna še kar nekaj časa. Definitivno pa v času vašega, mojega, in naših potomcev, življenja..

If YOU LOVE HER, SET HER FREE!
..kot vam je že Stepni omenil, pred njim pa pel že Sting (Police).

Markotu. Seksualnosti že od začetka pri nama ni bilo veliko. Žena je kasneje pravila da meni nikoli ni bilo do tega, da je vedno ona silila vame. Pred poroko sva tako zgolj nekajkrat v par letih. Po poroki je pa začela močno pritiskati da hoče otroka, biološka ura pa to in je potem res kar takoj zanosila. Potem je bilo iz njene strani s sexom konec kot bi odrezal. In ko je bil otrok majhen prav tako. Tako da mi res ni jasno od kje ji sedaj kar naenkrat toliko do sexa.

Je pa vprašanje kdo je bil komu predmet za oploditev. Konec koncev je ženi tiktakala biološka ura (kot se je izrazila) in je predvsem ona pritiskala za otroka. Sicer ne gledam tako ampak če je najprej pritiskala za otroka in je bilo treba sexat, ko je zanosila pa ji do sexa kar naenkrat ni bilo več. To bi si lahko razlagal kot da sem bil potreben zgolj za oploditev jaz. No pa ne gledam tako tega saj so otroci tudi moji.

Lea, seveda ne mislim da je žena sadistka in tako dalje. Sprašujem samo kje je meja da gre nekdo preko sebe. Ko sem začel malo bolj brati ta forum sem naletel na nekaj tem ko so pisale ženske, žrtve spolnih zlorab v mladosti kako ne morejo uživati v seksualnosti. In so bili odgovori da nič na silo naj dajo času čas, da naj poslušajo sebe, da se jim morajo partnerji prilagoditi. Se ti ne zdi to dvolično? Zakaj tam ni bilo rečeno da so egoistke, da so brez empatije do svojih partnerjev? Samo hočem opozoriti na nekakšno dvoličnost ki vlada tukaj.

Če ne poznaš primera Japonske si malo pobrskaj po spletu. Tam so ugotovili da 36% mladih fantov sex sploh ne zanima. popolnoma nič ! Da so popolnoma aseksualni. Živijo zaprti v stanovanjih nimajo socialnih stikov. In ta trend so opazili tudi v drugih državah le na Japonskem je najbolj izrazit. Vprašanje je kaj je nenaravno ali pa kaj bo nenaravno čez 50, 100 let.

Mislim, da je pri vseh živih vrstah določen delež organizmov jalov oz. nezainteresiran za razmnoževanje (pri golobih so npr. ugotovili, da je veliko samic istospolno usmerjenih …). Zagotovo pa ni tretjina ljudi aseksualnih (in potem je treba prišteti še neplodne), ker bi človeštvo sicer že zdavnaj izumrlo.
Tako razširjeno nezanimanje za seks, če je dejansko tako, nima naravnega izvora, ampak je zamegljeno oz. je posledica načina življenja, usmerjenega v elektronske naprave.
Za ženske pa pregovorno pravijo, da se spolno razživijo okrog 40. leta. Če si se počutil izkoriščanega, ne vem, zakaj si potem sploh imel spolne odnose. Ne vem, ali se ti sploh sanja, kako si s tem ponižal ženo.
Kaj botruje temu, da se spolno popolnoma nekompatibilni ljudje vežejo med seboj in zakaj se toliko poudarja druge vidike zveze, ne pa tudi ujemanja v spolnosti? Ampak to je že druga tema.

Je bilo res tako hudo oziroma nadlezno, v momentu ko si spocel otroka? Mislim da orgazem vsakemu da nek nepozabno dober obcutek, ki ga clovek zeli ponavljati. Lahko le sklepam, da te partnerka nikoli ni kaj prevec fizicno privlacila, da se ti je tako zasralo.

žarna, preberi si sama
https://www.independent.co.uk/news/world/asia/japan-sex-problem-demographic-time-bomb-birth-rates-sex-robots-fertility-crisis-virgins-romance-porn-a7831041.html

gre se za starostno skupino 18 do 34 let, ne celotno populacijo ! Pa ne reci da je za to kriva pornografija. Pornografija je verjetno samo pripomoček za te ljudi da lažje živijo tako kot čutijo. Čutijo pa odpor do nasprotnega spola. In nerazumevanje.

Mogoče je za to kriv tudi feminizem? Demoniziranje moških je mogoče povzročilo da so se preprosto umaknili? Pornografija je samo zaznala tržno nišo in jo zapolnila. No mene drugače tudi pornografija ne zanima. V bistvu mi je precej dolgočasna,ene in iste scene, brez neke zgodbe pa še zanič igrajo.

Kakorkoli trend je očiten. zato mislim da nimaš prav ko praviš da toliko spolne abstinence pa že ne more biti. Pa na Japonskem niso katoličani !

Marko, v resnici me je partnerka privlačila. Tudi žensko telo mi je lepo. Za pogledat. Imam pa jaz odpor do tega da bi kdo gledal mene.

Glede orgazma pa… ne vem če je vredno. sem sprobal zadevo, ajde je ok. Ne vem pa zakaj bi to ponavljal. Čisto v redu shajam brez tega. tako kot shajem brez tega da bi občasno popil kozarec dobrega vina. Sem v življenju pokusil dobro vino, je bil v redu občutek, samo ne vem zakaj bi ga pil? Ogromno je namreč drugih stvari ki mi prinašajo boljše občutke.

Imeti otroka mi je super. Biti zraven pri rojstvu je bilo nepozabno. Se pa spominjam da sem enkrat po rojstvu otroka rekel ženi da mi ni žal za otroka, bi pa raje videl da bi ga starši kar naročili ali dobili brez sexa. Pa ni bilo v hecu.

Saj z ženo sem se nekajkrat skušal pogovoriti na to temo. Ji povedati da mi sex daje občutek izkoriščanosti in ponižanja. Da ne uživam v sexu. Pa je bil odgovor da sem kot mož dolžan poskrbeti za njene potrebe. To me je pa res razžalostilo. Pa kaj če se počutiš ponižanega in izkoriščanega, poskrbi za moje potrebe.

Ampak verjetno na tem forumu ne boste razumeli tega. To je tako kot da bi pijancem govoril o škodljivosti alkohola. Oni te pa samo gledajo kaj kvasiš. Alkohol je namreč tako dober.

Določen procent populacije pomeni cirka enak procent v vsaki starostni skupini 🙂 Kot da ima to kakšno zvezo z vsem skupaj.

Jaz sem prebrala, kaj pa ti? Piše ravno to, kar ti trdiš, da ni res. Niso se jim ženske zamerile, ampak se jim enostavno ne ljubi in iščejo lažje variante (npr. pornografijo). Ni pa to nekaj naravnega, po naravi bi bilo aseksualnih ljudi nekaj procentov (v vsaki posamezni starostni skupini in s tem hkrati v celotni populaciji).
Demonizacija moških? O čem ti to?
Ampak se mi svita, kam pes taco moli. Sem šokirana, koliko vas je, in zgleda, da se grupirate ravno na monu, ker v realnem življenju poznam samo enega takega, pa še on je Američan.

Siliti človeka v seks res ni prav, tudi sklicevati se na izpolnjevanje zakonskih dolžnosti ne, ampak speljati človeka v zakon s figo v žepu pa tudi ni kul. Čeprav je ona v bistvu vedela, kaj jo čaka, glede na to, da nikoli ni ravno frčalo perje pri vama …
Če se ti zdi, da je to, kar ti dela tvoja žena, spolno nasilje, jo lahko prijaviš. Če se ti ne zdi, pa pač stisni zobe, saj jih mora ona tudi.

Nikjer nisi napisal, da si bil spolno zlorabljen.
Ali si bil?
Ne moreš vse metat v isti koš in pisat enostransko o ekstremih tam kjer tebi paše.
Omenjaš ženske, ki so bile spolno zlorabljene in strokovne nasvete, ki so jih dobile in primerjaš ali je tretiranje njih dovolj enakopravno do obravnavanja tebe.. ??
Si mar bil spolno zlorabljen?
Nikjer tega nisi omenil, ne v dopisih, niti da bi o tem govorila z ženo (v primeru, da si bil).

Tako, da v tvojem primeru še vedno TI sam ostajaš na ekstremnem koncu oz., je tvoj ekstrem veliko hujši kot ženin.
Ali bolj nazorno:
žena od tebe ne zahteva 24urno seksualno aktivnost vsak dan, ti pa zahtevaš od žene absolutno sprejemanje tebe, kot takega (absolutno aseksualnega).
Ali še na drug način:
Seksualno gledano:
Žena ti želi dati nekaj sebe, ti ženi ne daješ absolutno ničesar.
Ne vem, ampak tukaj je zahteva s tvoje strani nepravična; da ne govorim zakonsko gledano, v dobrem in slabem, vsaj 50:50.
Tukaj ni niti 99:01.
Tvoja zahteva je absolutna (100% NIČ seksa), njena delna (recimo manj kot 50% seksa s tabo, itak že v osnovi ni ne vem kako seksualno živahna).

Kdo je zdaj tukaj ne fer v odnosu?
Kdo zase zahteva VSE, in kdo samo ali manj kot polovico?

A ti se še vedno izgovarjaš na ekstremne primere, ki z vama imajo (bodi vesel, da je tako) bolj malo skupnega (spolno zlorabljeni, sadisti, posiljevalci ipd.težki primeri).

Zberi pogum in si priznaj, da tvoje zahteve do žene v tem zakonu niso pravične, niti poštene.
Od tu naprej šele lahko karkoli rešujeta.
S kompromisom, ali z razhodom.

V zakonu, partnerstvu sta vedno dva in OBA imata vsaj 50% pravice do svojih želja. Tudi do seksualnosti.
Ne moreš imeti in pobrati vse in tako kot tebi ustreza.
Trenutno ravno to počneš in opravičuješ svoj egoizem z izgovori ter iščeš potrditev neznancev, da to ni res in da ti je tvoje početje dovoljeno.

Ampak vsak, ki je bil ali je v partnerstvu, dvojini, ti te odobritve ne bo dal.

Če bi živeli v Viktorijanskem obdobju izpred 186 do 116 let, bi bili skoraj idealen človek. Takrat se je namreč verjelo, da je ženska “dobrega karakterja” tista – brez poželenja, torej aseksualna. Do sem še gre.. naprej pa ne, ker ste napačnega spola.
Za moške se je tudi v viktorijanskem obdobju priačakovalo, da imajo poželenje.. kar pa so dojemali kot “nevarno” stanje, saj je orgazem (po njihovo) nekaj, kar ti jemlje vitalne energije telesu in razkraja dušo. Zato jih je družba in “zdravniki” spodbujala, da se z železno voljo samonadzirajo in seksualno aktivnost zmanjšajo zgolj na razplod.
Pri sodobnih, dejansko znanstvenih analizah športnikov, niso ugotovili nobenih zmanjšanih performans.. če pred tekmmo seksajo ali ne.. in gre bolj za prepričanje posameznika. Se pravi vero.

Posebej za darwina:
“Kratek sprehod po umobolnici, ti nakaže, da vera ne popelje prav daleč.”
Friedrich Nietsche

Za odpor do seksa se drugače uporablja druga beseda: Frigidnost. Resda je spet bolj mišljena za ženske.
Meja med frigidnostjo in aseksualnostjo je pa tanka in imajo še strokovnjaki včasih težavo s tem.

Japonska mladina ni aseksualna, frigidna še manj.. kot je že žarna višje, gre za umik v paralelen svet digitalnega. Te mladeniči namreč imajo punce.. samo te “punce” so digitalne – iz različnih igračarskih svetov. Tako je namreč veliko lažje.

Japonska družba je izredno tradicionalna.. da so se odprli svetu, so morali američani zapluti z bojnimi ladji v pristanišče Edo ravno v viktorijanski dobi (cca 1852) in obstreliti nekaj zgradb.. da so se Japonci zganili.
Malce spominja na konec 2 SV, kjer je bilo potrebno odvržti kar dve atomski bombi (plus invazija Rusov na Mandžurijo), da so se končno predali.
Svet se medtem drastično in hitro spreminja, moški pa so še nekje v prejšnjem stoletju, če ne celo dva. Seveda sodobne japonske ženske niso zainteresirane za zakonsko-spolno življenje s pradedki in dedki, temveč svojimi sodobniki.. ampak je problem – ti bi radi imeli svoje prababice in babice za soproge (neke vrste manj izverziranih gejš, ki moškemu v vsem ustrežejo).
Ker tega na prostem trgu ni več, Japonci pa se itak ne mešajo radi z drugimi narodi, ostajajo torej doma, kjer jim gejše-mame še vedno strežejo.. sami pa se umikajo v digitalno – tam kjer je še vedno možno živeti “tradicinalno”.

Glede na vse skupaj bi tako bralec lahko sklepal:
da ste Japonec (malo verjetno, ker se ne mešajo radi)
da ste ženska (ki svoje frigidnosti ne bo šla zdraviti, temveč jo bo čislala)

Želja po čislanju frigidnosti pa ima še eno večjo vlogo: omogoča igranje vloge žrtve. Saj bi le ta ob obisku zdravnika ali psihiatra bila lahko odpravljena.

Sami pa nič od tega niste naredili in se raje razglašate za aseksualnega, čeprav je to bolj modna smernica mladih (vi pa imate tako partnerja, kot otroke). Aseksualnih znotraj iste generacije mladih je namreč vsako leto manj.
Je pa dosti tistih moških, ki bežijo pred ženskami. MGTOW ipd. Japončki kot tihi center.. američani kot epicenter glasnega. Ampak tu je razkol med vlogami, ki so nam bile po spolu od nekdaj dodeljene.. kjer spremembam moški – tradicionalno togi – ne sledijo. Ne zmorejo.. in kot hlapec Jernej zahtevajo nekakšno minulo, zgodovinsko moško pravico.
Men Going Their Way – je prav umik moških iz odnosa z ženskami. Loči se sicer na več nivojev.. od celibata ali aseksualnosti, do uveljavljanja “svojega prav”.
Brez, da bi vedeli, ste postali eden izmed njih. MGTOWček.. o tem smo že dostikrat.

A ker Vas dejansko nič od tega ne zanima, se tudi nikoli ne boste napotili na terapijo, kjer bi lahko sami ali s partnerico razrešili nastalo stanje. Lažje je sedeti doma in seks razglašati za nasilni zločin.. kjer vam bo na tisoče sestradanih – prisilnih celibatnikov – duhovnikov, seveda pod vplivom svetega sedeža, pritrjevalo. Pa vsi Mgtowčki tudi.

In ne, ne verjamem, da bi obiskovali kateregakoli terapevta, ker bi bilo vaše izrazoslovje v tem primeru popolnoma drugačno.. kjer bi vaši odgovori vsebovali pojasnila in ne ekstremnih izgovorov.
Podobno tudi odprte zakonske zveze, če ste jo že navrgli, niste omenili konstruktivno, temveč bolj tipično slovenceljsko: “Pa si drugega najdi za te (ogabne) stvari.”

Ker sem že začel s kraljico Viktorijo lahko tudi končam z njenim citatom: “We are not amused.”

Če bi živeli v Viktorijanskem obdobju izpred 186 do 116 let, bi bili skoraj idealen človek. Takrat se je namreč verjelo, da je ženska “dobrega karakterja” tista – brez poželenja, torej aseksualna. Do sem še gre.. naprej pa ne, ker ste napačnega spola.
Za moške se je tudi v viktorijanskem obdobju priačakovalo, da imajo poželenje.. kar pa so dojemali kot “nevarno” stanje, saj je orgazem (po njihovo) nekaj, kar ti jemlje vitalne energije telesu in razkraja dušo. Zato jih je družba in “zdravniki” spodbujala, da se z železno voljo samonadzirajo in seksualno aktivnost zmanjšajo zgolj na razplod.
Pri sodobnih, dejansko znanstvenih analizah športnikov, niso ugotovili nobenih zmanjšanih performans.. če pred tekmmo seksajo ali ne.. in gre bolj za prepričanje posameznika. Se pravi vero.

Posebej za darwina:
“Kratek sprehod po umobolnici, ti nakaže, da vera ne popelje prav daleč.”
Friedrich Nietsche

Za odpor do seksa se drugače uporablja druga beseda: Frigidnost. Resda je spet bolj mišljena za ženske.
Meja med frigidnostjo in aseksualnostjo je pa tanka in imajo še strokovnjaki včasih težavo s tem.

Japonska mladina ni aseksualna, frigidna še manj.. kot je že žarna višje, gre za umik v paralelen svet digitalnega. Te mladeniči namreč imajo punce.. samo te “punce” so digitalne – iz različnih igračarskih svetov. Tako je namreč veliko lažje.

Japonska družba je izredno tradicionalna.. da so se odprli svetu, so morali američani zapluti z bojnimi ladji v pristanišče Edo ravno v viktorijanski dobi (cca 1852) in obstreliti nekaj zgradb.. da so se Japonci zganili.
Malce spominja na konec 2 SV, kjer je bilo potrebno odvržti kar dve atomski bombi (plus invazija Rusov na Mandžurijo), da so se končno predali.
Svet se medtem drastično in hitro spreminja, moški pa so še nekje v prejšnjem stoletju, če ne celo dva. Seveda sodobne japonske ženske niso zainteresirane za zakonsko-spolno življenje s pradedki in dedki, temveč svojimi sodobniki.. ampak je problem – ti bi radi imeli svoje prababice in babice za soproge (neke vrste manj izverziranih gejš, ki moškemu v vsem ustrežejo).
Ker tega na prostem trgu ni več, Japonci pa se itak ne mešajo radi z drugimi narodi, ostajajo torej doma, kjer jim gejše-mame še vedno strežejo.. sami pa se umikajo v digitalno – tam kjer je še vedno možno živeti “tradicinalno”.

Glede na vse skupaj bi tako bralec lahko sklepal:
da ste Japonec (malo verjetno, ker se ne mešajo radi)
da ste ženska (ki svoje frigidnosti ne bo šla zdraviti, temveč jo bo čislala)

Želja po čislanju frigidnosti pa ima še eno večjo vlogo: omogoča igranje vloge žrtve. Saj bi le ta ob obisku zdravnika ali psihiatra bila lahko odpravljena.

Sami pa nič od tega niste naredili in se raje razglašate za aseksualnega, čeprav je to bolj modna smernica mladih (vi pa imate tako partnerja, kot otroke). Aseksualnih znotraj iste generacije mladih je namreč vsako leto manj.
Je pa dosti tistih moških, ki bežijo pred ženskami. MGTOW ipd. Japončki kot tihi center.. američani kot epicenter glasnega. Ampak tu je razkol med vlogami, ki so nam bile po spolu od nekdaj dodeljene.. kjer spremembam moški – tradicionalno togi – ne sledijo. Ne zmorejo.. in kot hlapec Jernej zahtevajo nekakšno minulo, zgodovinsko moško pravico.
Men Going Their Way – je prav umik moških iz odnosa z ženskami. Loči se sicer na več nivojev.. od celibata ali aseksualnosti, do uveljavljanja “svojega prav”.
Brez, da bi vedeli, ste postali eden izmed njih. MGTOWček.. o tem smo že dostikrat.

A ker Vas dejansko nič od tega ne zanima, se tudi nikoli ne boste napotili na terapijo, kjer bi lahko sami ali s partnerico razrešili nastalo stanje. Lažje je sedeti doma in seks razglašati za nasilni zločin.. kjer vam bo na tisoče sestradanih – prisilnih celibatnikov – duhovnikov, seveda pod vplivom svetega sedeža, pritrjevalo. Pa vsi Mgtowčki tudi.

In ne, ne verjamem, da bi obiskovali kateregakoli terapevta, ker bi bilo vaše izrazoslovje v tem primeru popolnoma drugačno.. kjer bi vaši odgovori vsebovali pojasnila in ne ekstremnih izgovorov.
Podobno tudi odprte zakonske zveze, če ste jo že navrgli, niste omenili konstruktivno, temveč bolj tipično slovenceljsko: “Pa si drugega najdi za te (ogabne) stvari.”

Ker sem že začel s kraljico Viktorijo lahko tudi končam z njenim citatom: “We are not amused.”
[/quote]

Ko že ne moreš ven svoje kože z temi citati, potem poskrbi da so vsaj točni.
Kraljica Victoria nikoli ni povedala “We are not amused”.

Če bi živeli v Viktorijanskem obdobju izpred 186 do 116 let, bi bili skoraj idealen človek. Takrat se je namreč verjelo, da je ženska “dobrega karakterja” tista – brez poželenja, torej aseksualna. Do sem še gre.. naprej pa ne, ker ste napačnega spola.
Za moške se je tudi v viktorijanskem obdobju priačakovalo, da imajo poželenje.. kar pa so dojemali kot “nevarno” stanje, saj je orgazem (po njihovo) nekaj, kar ti jemlje vitalne energije telesu in razkraja dušo. Zato jih je družba in “zdravniki” spodbujala, da se z železno voljo samonadzirajo in seksualno aktivnost zmanjšajo zgolj na razplod.
Pri sodobnih, dejansko znanstvenih analizah športnikov, niso ugotovili nobenih zmanjšanih performans.. če pred tekmmo seksajo ali ne.. in gre bolj za prepričanje posameznika. Se pravi vero.

Posebej za darwina:
“Kratek sprehod po umobolnici, ti nakaže, da vera ne popelje prav daleč.”
Friedrich Nietsche

Za odpor do seksa se drugače uporablja druga beseda: Frigidnost. Resda je spet bolj mišljena za ženske.
Meja med frigidnostjo in aseksualnostjo je pa tanka in imajo še strokovnjaki včasih težavo s tem.

Japonska mladina ni aseksualna, frigidna še manj.. kot je že žarna višje, gre za umik v paralelen svet digitalnega. Te mladeniči namreč imajo punce.. samo te “punce” so digitalne – iz različnih igračarskih svetov. Tako je namreč veliko lažje.

Japonska družba je izredno tradicionalna.. da so se odprli svetu, so morali američani zapluti z bojnimi ladji v pristanišče Edo ravno v viktorijanski dobi (cca 1852) in obstreliti nekaj zgradb.. da so se Japonci zganili.
Malce spominja na konec 2 SV, kjer je bilo potrebno odvržti kar dve atomski bombi (plus invazija Rusov na Mandžurijo), da so se končno predali.
Svet se medtem drastično in hitro spreminja, moški pa so še nekje v prejšnjem stoletju, če ne celo dva. Seveda sodobne japonske ženske niso zainteresirane za zakonsko-spolno življenje s pradedki in dedki, temveč svojimi sodobniki.. ampak je problem – ti bi radi imeli svoje prababice in babice za soproge (neke vrste manj izverziranih gejš, ki moškemu v vsem ustrežejo).
Ker tega na prostem trgu ni več, Japonci pa se itak ne mešajo radi z drugimi narodi, ostajajo torej doma, kjer jim gejše-mame še vedno strežejo.. sami pa se umikajo v digitalno – tam kjer je še vedno možno živeti “tradicinalno”.

Glede na vse skupaj bi tako bralec lahko sklepal:
da ste Japonec (malo verjetno, ker se ne mešajo radi)
da ste ženska (ki svoje frigidnosti ne bo šla zdraviti, temveč jo bo čislala)

Želja po čislanju frigidnosti pa ima še eno večjo vlogo: omogoča igranje vloge žrtve. Saj bi le ta ob obisku zdravnika ali psihiatra bila lahko odpravljena.

Sami pa nič od tega niste naredili in se raje razglašate za aseksualnega, čeprav je to bolj modna smernica mladih (vi pa imate tako partnerja, kot otroke). Aseksualnih znotraj iste generacije mladih je namreč vsako leto manj.
Je pa dosti tistih moških, ki bežijo pred ženskami. MGTOW ipd. Japončki kot tihi center.. američani kot epicenter glasnega. Ampak tu je razkol med vlogami, ki so nam bile po spolu od nekdaj dodeljene.. kjer spremembam moški – tradicionalno togi – ne sledijo. Ne zmorejo.. in kot hlapec Jernej zahtevajo nekakšno minulo, zgodovinsko moško pravico.
Men Going Their Way – je prav umik moških iz odnosa z ženskami. Loči se sicer na več nivojev.. od celibata ali aseksualnosti, do uveljavljanja “svojega prav”.
Brez, da bi vedeli, ste postali eden izmed njih. MGTOWček.. o tem smo že dostikrat.

A ker Vas dejansko nič od tega ne zanima, se tudi nikoli ne boste napotili na terapijo, kjer bi lahko sami ali s partnerico razrešili nastalo stanje. Lažje je sedeti doma in seks razglašati za nasilni zločin.. kjer vam bo na tisoče sestradanih – prisilnih celibatnikov – duhovnikov, seveda pod vplivom svetega sedeža, pritrjevalo. Pa vsi Mgtowčki tudi.

In ne, ne verjamem, da bi obiskovali kateregakoli terapevta, ker bi bilo vaše izrazoslovje v tem primeru popolnoma drugačno.. kjer bi vaši odgovori vsebovali pojasnila in ne ekstremnih izgovorov.
Podobno tudi odprte zakonske zveze, če ste jo že navrgli, niste omenili konstruktivno, temveč bolj tipično slovenceljsko: “Pa si drugega najdi za te (ogabne) stvari.”

Ker sem že začel s kraljico Viktorijo lahko tudi končam z njenim citatom: “We are not amused.”
[/quote]

Spet si pomešal reči med seboj v neprebavljivo čorbo.
MGTOW in herbivore men ni isto. Ni niti podobno. Japonski herbivore so moški, ki ne vidijo smisla v sodelovanju v japonski družbi, kjer je najpomembnejše delo in pripadnost organizaciji in družbi. Zaradi sistema pravic na Japonskem, ki v neto obsegu ženski omogoča lagodno preživetje na račun klasičnega japonskega moškega, se jim iz čisto egoističnih in samo ohranitvenih vzgibov, sodelovanje v družbi na način, kot so sodelovali njihovi očetje, ne zdi smiseln. Zato zavračajo vse, kar jih povezuje z družbo oz. kar družba zahteva od njih – vzdrževanje družine, razplod, ubijalski delovnik in v skrajnih primerih smrt na delovnem mestu.
MGTOW pa so moški, ki so sprevideli škodljivost ginocenričnega sistema v povezavi z nravo povprečne ženske oz. njenega nezavednega in ravnanj povezanih s tem. Večina teh ljudi se ne izključi iz družbe in interakcije z ženskami, le odnos z žensko redefinirajo na nivo, ki jim omogoča preživetje z manj stresa, tako fizičnega kot finančnega. Primer: Ne vstopajo v zakon, ker lahko ob ločitvi brez krivdnih razlogov ostanejo brez večjega dela življenjskih resursov. Z ženskami vstopajo v krajša razmerja. Poskrbijo za svoje zdravje, fizično in finančno.
Tistih, ki so se izolirali od družbe in žensk pa je zelo malo, res pa je, da prav ti najbolj burijo domišljijo pri ženskah in tradicionalistih.

Če bi živeli v Viktorijanskem obdobju izpred 186 do 116 let, bi bili skoraj idealen človek. Takrat se je namreč verjelo, da je ženska “dobrega karakterja” tista – brez poželenja, torej aseksualna. Do sem še gre.. naprej pa ne, ker ste napačnega spola.
Za moške se je tudi v viktorijanskem obdobju priačakovalo, da imajo poželenje.. kar pa so dojemali kot “nevarno” stanje, saj je orgazem (po njihovo) nekaj, kar ti jemlje vitalne energije telesu in razkraja dušo. Zato jih je družba in “zdravniki” spodbujala, da se z železno voljo samonadzirajo in seksualno aktivnost zmanjšajo zgolj na razplod.
Pri sodobnih, dejansko znanstvenih analizah športnikov, niso ugotovili nobenih zmanjšanih performans.. če pred tekmmo seksajo ali ne.. in gre bolj za prepričanje posameznika. Se pravi vero.

Posebej za darwina:
“Kratek sprehod po umobolnici, ti nakaže, da vera ne popelje prav daleč.”
Friedrich Nietsche

Za odpor do seksa se drugače uporablja druga beseda: Frigidnost. Resda je spet bolj mišljena za ženske.
Meja med frigidnostjo in aseksualnostjo je pa tanka in imajo še strokovnjaki včasih težavo s tem.

Japonska mladina ni aseksualna, frigidna še manj.. kot je že žarna višje, gre za umik v paralelen svet digitalnega. Te mladeniči namreč imajo punce.. samo te “punce” so digitalne – iz različnih igračarskih svetov. Tako je namreč veliko lažje.

Japonska družba je izredno tradicionalna.. da so se odprli svetu, so morali američani zapluti z bojnimi ladji v pristanišče Edo ravno v viktorijanski dobi (cca 1852) in obstreliti nekaj zgradb.. da so se Japonci zganili.
Malce spominja na konec 2 SV, kjer je bilo potrebno odvržti kar dve atomski bombi (plus invazija Rusov na Mandžurijo), da so se končno predali.
Svet se medtem drastično in hitro spreminja, moški pa so še nekje v prejšnjem stoletju, če ne celo dva. Seveda sodobne japonske ženske niso zainteresirane za zakonsko-spolno življenje s pradedki in dedki, temveč svojimi sodobniki.. ampak je problem – ti bi radi imeli svoje prababice in babice za soproge (neke vrste manj izverziranih gejš, ki moškemu v vsem ustrežejo).
Ker tega na prostem trgu ni več, Japonci pa se itak ne mešajo radi z drugimi narodi, ostajajo torej doma, kjer jim gejše-mame še vedno strežejo.. sami pa se umikajo v digitalno – tam kjer je še vedno možno živeti “tradicinalno”.

Glede na vse skupaj bi tako bralec lahko sklepal:
da ste Japonec (malo verjetno, ker se ne mešajo radi)
da ste ženska (ki svoje frigidnosti ne bo šla zdraviti, temveč jo bo čislala)

Želja po čislanju frigidnosti pa ima še eno večjo vlogo: omogoča igranje vloge žrtve. Saj bi le ta ob obisku zdravnika ali psihiatra bila lahko odpravljena.

Sami pa nič od tega niste naredili in se raje razglašate za aseksualnega, čeprav je to bolj modna smernica mladih (vi pa imate tako partnerja, kot otroke). Aseksualnih znotraj iste generacije mladih je namreč vsako leto manj.
Je pa dosti tistih moških, ki bežijo pred ženskami. MGTOW ipd. Japončki kot tihi center.. američani kot epicenter glasnega. Ampak tu je razkol med vlogami, ki so nam bile po spolu od nekdaj dodeljene.. kjer spremembam moški – tradicionalno togi – ne sledijo. Ne zmorejo.. in kot hlapec Jernej zahtevajo nekakšno minulo, zgodovinsko moško pravico.
Men Going Their Way – je prav umik moških iz odnosa z ženskami. Loči se sicer na več nivojev.. od celibata ali aseksualnosti, do uveljavljanja “svojega prav”.
Brez, da bi vedeli, ste postali eden izmed njih. MGTOWček.. o tem smo že dostikrat.

A ker Vas dejansko nič od tega ne zanima, se tudi nikoli ne boste napotili na terapijo, kjer bi lahko sami ali s partnerico razrešili nastalo stanje. Lažje je sedeti doma in seks razglašati za nasilni zločin.. kjer vam bo na tisoče sestradanih – prisilnih celibatnikov – duhovnikov, seveda pod vplivom svetega sedeža, pritrjevalo. Pa vsi Mgtowčki tudi.

In ne, ne verjamem, da bi obiskovali kateregakoli terapevta, ker bi bilo vaše izrazoslovje v tem primeru popolnoma drugačno.. kjer bi vaši odgovori vsebovali pojasnila in ne ekstremnih izgovorov.
Podobno tudi odprte zakonske zveze, če ste jo že navrgli, niste omenili konstruktivno, temveč bolj tipično slovenceljsko: “Pa si drugega najdi za te (ogabne) stvari.”

Ker sem že začel s kraljico Viktorijo lahko tudi končam z njenim citatom: “We are not amused.”
[/quote]

Ko že ne moreš ven svoje kože z temi citati, potem poskrbi da so vsaj točni.
Kraljica Victoria nikoli ni povedala “We are not amused”.
[/quote]

Je, je.. imamo posnetek: https://getyarn.io/yarn-clip/798da065-3c0f-49c2-898d-565a5d5972a1

Drži samo to, da ni Victorijinega zapisa, ki bi stavek potrjeval. Kar ne čudi, saj je njena najmlajsa hči osebno “uredila” njene dnevnike (beri: se izognila delov, brisala, spreminjala).
Njen sin Edvard VII je pa odkupil njena pisma prijateljem, celo stanovanje Adul Karima (zdajle enkrat pride film o njem) je prečesal v nulo in ga nato izgnal.
Tudi njena pravnukinja je trdila, da kraljica Viktorija ni tega izrekla.. vendar ona že zaradi starosti ni mogla biti prisotna na dogodkih, kjer je stavek kraljica izgovorila.. in je bazirala svoje prepričanje (tako umetelno v isti liniji, kot uradna dvorna zgodb) na tem, da je kraljico o tem vprašala. Seveda ne pisno.
Pisnih dokazov s strani Viktorije tako ni, ker so bili predelani, potvorjeni ali uničeni.

So pa preživeli zapisi njenih dvorjank in njenega osebnega biografa, ki to potrjujejo. Uradni dvor jih bo seveda vljudno (beri:besno) zanikal.

Če bi živeli v Viktorijanskem obdobju izpred 186 do 116 let, bi bili skoraj idealen človek. Takrat se je namreč verjelo, da je ženska “dobrega karakterja” tista – brez poželenja, torej aseksualna. Do sem še gre.. naprej pa ne, ker ste napačnega spola.
Za moške se je tudi v viktorijanskem obdobju priačakovalo, da imajo poželenje.. kar pa so dojemali kot “nevarno” stanje, saj je orgazem (po njihovo) nekaj, kar ti jemlje vitalne energije telesu in razkraja dušo. Zato jih je družba in “zdravniki” spodbujala, da se z železno voljo samonadzirajo in seksualno aktivnost zmanjšajo zgolj na razplod.
Pri sodobnih, dejansko znanstvenih analizah športnikov, niso ugotovili nobenih zmanjšanih performans.. če pred tekmmo seksajo ali ne.. in gre bolj za prepričanje posameznika. Se pravi vero.

Posebej za darwina:
“Kratek sprehod po umobolnici, ti nakaže, da vera ne popelje prav daleč.”
Friedrich Nietsche

Za odpor do seksa se drugače uporablja druga beseda: Frigidnost. Resda je spet bolj mišljena za ženske.
Meja med frigidnostjo in aseksualnostjo je pa tanka in imajo še strokovnjaki včasih težavo s tem.

Japonska mladina ni aseksualna, frigidna še manj.. kot je že žarna višje, gre za umik v paralelen svet digitalnega. Te mladeniči namreč imajo punce.. samo te “punce” so digitalne – iz različnih igračarskih svetov. Tako je namreč veliko lažje.

Japonska družba je izredno tradicionalna.. da so se odprli svetu, so morali američani zapluti z bojnimi ladji v pristanišče Edo ravno v viktorijanski dobi (cca 1852) in obstreliti nekaj zgradb.. da so se Japonci zganili.
Malce spominja na konec 2 SV, kjer je bilo potrebno odvržti kar dve atomski bombi (plus invazija Rusov na Mandžurijo), da so se končno predali.
Svet se medtem drastično in hitro spreminja, moški pa so še nekje v prejšnjem stoletju, če ne celo dva. Seveda sodobne japonske ženske niso zainteresirane za zakonsko-spolno življenje s pradedki in dedki, temveč svojimi sodobniki.. ampak je problem – ti bi radi imeli svoje prababice in babice za soproge (neke vrste manj izverziranih gejš, ki moškemu v vsem ustrežejo).
Ker tega na prostem trgu ni več, Japonci pa se itak ne mešajo radi z drugimi narodi, ostajajo torej doma, kjer jim gejše-mame še vedno strežejo.. sami pa se umikajo v digitalno – tam kjer je še vedno možno živeti “tradicinalno”.

Glede na vse skupaj bi tako bralec lahko sklepal:
da ste Japonec (malo verjetno, ker se ne mešajo radi)
da ste ženska (ki svoje frigidnosti ne bo šla zdraviti, temveč jo bo čislala)

Želja po čislanju frigidnosti pa ima še eno večjo vlogo: omogoča igranje vloge žrtve. Saj bi le ta ob obisku zdravnika ali psihiatra bila lahko odpravljena.

Sami pa nič od tega niste naredili in se raje razglašate za aseksualnega, čeprav je to bolj modna smernica mladih (vi pa imate tako partnerja, kot otroke). Aseksualnih znotraj iste generacije mladih je namreč vsako leto manj.
Je pa dosti tistih moških, ki bežijo pred ženskami. MGTOW ipd. Japončki kot tihi center.. američani kot epicenter glasnega. Ampak tu je razkol med vlogami, ki so nam bile po spolu od nekdaj dodeljene.. kjer spremembam moški – tradicionalno togi – ne sledijo. Ne zmorejo.. in kot hlapec Jernej zahtevajo nekakšno minulo, zgodovinsko moško pravico.
Men Going Their Way – je prav umik moških iz odnosa z ženskami. Loči se sicer na več nivojev.. od celibata ali aseksualnosti, do uveljavljanja “svojega prav”.
Brez, da bi vedeli, ste postali eden izmed njih. MGTOWček.. o tem smo že dostikrat.

A ker Vas dejansko nič od tega ne zanima, se tudi nikoli ne boste napotili na terapijo, kjer bi lahko sami ali s partnerico razrešili nastalo stanje. Lažje je sedeti doma in seks razglašati za nasilni zločin.. kjer vam bo na tisoče sestradanih – prisilnih celibatnikov – duhovnikov, seveda pod vplivom svetega sedeža, pritrjevalo. Pa vsi Mgtowčki tudi.

In ne, ne verjamem, da bi obiskovali kateregakoli terapevta, ker bi bilo vaše izrazoslovje v tem primeru popolnoma drugačno.. kjer bi vaši odgovori vsebovali pojasnila in ne ekstremnih izgovorov.
Podobno tudi odprte zakonske zveze, če ste jo že navrgli, niste omenili konstruktivno, temveč bolj tipično slovenceljsko: “Pa si drugega najdi za te (ogabne) stvari.”

Ker sem že začel s kraljico Viktorijo lahko tudi končam z njenim citatom: “We are not amused.”
[/quote]

Spet si pomešal reči med seboj v neprebavljivo čorbo.
MGTOW in herbivore men ni isto. Ni niti podobno. Japonski herbivore so moški, ki ne vidijo smisla v sodelovanju v japonski družbi, kjer je najpomembnejše delo in pripadnost organizaciji in družbi. Zaradi sistema pravic na Japonskem, ki v neto obsegu ženski omogoča lagodno preživetje na račun klasičnega japonskega moškega, se jim iz čisto egoističnih in samo ohranitvenih vzgibov, sodelovanje v družbi na način, kot so sodelovali njihovi očetje, ne zdi smiseln. Zato zavračajo vse, kar jih povezuje z družbo oz. kar družba zahteva od njih – vzdrževanje družine, razplod, ubijalski delovnik in v skrajnih primerih smrt na delovnem mestu.
MGTOW pa so moški, ki so sprevideli škodljivost ginocenričnega sistema v povezavi z nravo povprečne ženske oz. njenega nezavednega in ravnanj povezanih s tem. Večina teh ljudi se ne izključi iz družbe in interakcije z ženskami, le odnos z žensko redefinirajo na nivo, ki jim omogoča preživetje z manj stresa, tako fizičnega kot finančnega. Primer: Ne vstopajo v zakon, ker lahko ob ločitvi brez krivdnih razlogov ostanejo brez večjega dela življenjskih resursov. Z ženskami vstopajo v krajša razmerja. Poskrbijo za svoje zdravje, fizično in finančno.
Tistih, ki so se izolirali od družbe in žensk pa je zelo malo, res pa je, da prav ti najbolj burijo domišljijo pri ženskah in tradicionalistih.
[/quote]

Tebi ni, meni je.

Ko pride potresni val, mu rečemo “tsunami“, tudi, ko ne useka po Japonski. Poleg besed, se pa izvaža tudi kultura, stil.. Cosplay – preoblačenje v stripovske junake, je spet ena japonskih poslastic.. ali pa “drifting“, ki je njihov uradni pa tudi črno scenski avtomobilski šport.
Ker je svet globalen, se ideje še kako širijo, mešajo in upoštevajo lokalne šege. Japonci so ultra nacionalistični ter konzervativno tradicionalni, kjer je le možno.
Zato paralela z MGTOWčki zdrži.. ker je le teh veliko vrst, a o tem sem že: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=124&t=11064449&p=11671698&utm_source=forum&utm_campaign=title&utm_medium=search#p11671698

Japonci so vedno še malo bolj fanatični. Pokazali v vojnah, ekonomiji.. in celo na delovnem mestu. Karoshi – je smrt na delovnem mestu, kjer se človek dobesedno zgara do smrti.

In če se vrnemo na osnovno temo, snowman ravno s kazanjem na ekstreme (posilstvo, nasilje, japonska ultra verzija Mgtowčkov..), kot uradno opravičilo, racionalizira svoje ekstremne nadzore.

Naloga terapevtov je, da rasteš (v svojem tempu), pridobivaš na empatiji, sposobnosti videti stvari iz drugih perspektiv.
Nič takšnega ni videti v njegovih zapisih.. kar pomeni le, da ne hodi k psihiatru, temveč mazaču.. bolj verjetno ni videl ne enaga ne drugega.
Saj njegov “magični terapevt” (da ni Vodeb?!), samo utrjuje že ustaljena ekstremna prepričanja. Zato je njegov terapevt bolj onega, imaginarnega izvora. Izmišljeni Veliki Drugi, ki mu pritrjuje.

teško mi je zate

ko sem te brala, sem začutila vso tvojo stisko že od tvojega otroštva naprej…

kot odrasel moški, mož, oče- se še danes ne zavedaš in si ne priznaš, da vsa tvoja neželja po spolnih odnosih izzvira iz tvojega otroštva

napisal si, da si hodil na psihoterapijo – zelo mi je žal zate, ker v tvojem primeru zares ni bila uspešna

ljuba duša – posiljevala oziroma zlorabljala te je v lastne užitke v tvojem otroštvu ženska

ko boš vse OZAVESTIL – bo tudi tebi spolnost postala lepa

res upam, da zate še ni vse prepozno …

Spet si pomešal reči med seboj v neprebavljivo čorbo.
MGTOW in herbivore men ni isto. Ni niti podobno. Japonski herbivore so moški, ki ne vidijo smisla v sodelovanju v japonski družbi, kjer je najpomembnejše delo in pripadnost organizaciji in družbi. Zaradi sistema pravic na Japonskem, ki v neto obsegu ženski omogoča lagodno preživetje na račun klasičnega japonskega moškega, se jim iz čisto egoističnih in samo ohranitvenih vzgibov, sodelovanje v družbi na način, kot so sodelovali njihovi očetje, ne zdi smiseln. Zato zavračajo vse, kar jih povezuje z družbo oz. kar družba zahteva od njih – vzdrževanje družine, razplod, ubijalski delovnik in v skrajnih primerih smrt na delovnem mestu.
MGTOW pa so moški, ki so sprevideli škodljivost ginocenričnega sistema v povezavi z nravo povprečne ženske oz. njenega nezavednega in ravnanj povezanih s tem. Večina teh ljudi se ne izključi iz družbe in interakcije z ženskami, le odnos z žensko redefinirajo na nivo, ki jim omogoča preživetje z manj stresa, tako fizičnega kot finančnega. Primer: Ne vstopajo v zakon, ker lahko ob ločitvi brez krivdnih razlogov ostanejo brez večjega dela življenjskih resursov. Z ženskami vstopajo v krajša razmerja. Poskrbijo za svoje zdravje, fizično in finančno.
Tistih, ki so se izolirali od družbe in žensk pa je zelo malo, res pa je, da prav ti najbolj burijo domišljijo pri ženskah in tradicionalistih.
[/quote]

Tebi ni, meni je.

Ko pride potresni val, mu rečemo “tsunami“, tudi, ko ne useka po Japonski. Poleg besed, se pa izvaža tudi kultura, stil.. Cosplay – preoblačenje v stripovske junake, je spet ena japonskih poslastic.. ali pa “drifting“, ki je njihov uradni pa tudi črno scenski avtomobilski šport.
Ker je svet globalen, se ideje še kako širijo, mešajo in upoštevajo lokalne šege. Japonci so ultra nacionalistični ter konzervativno tradicionalni, kjer je le možno.
Zato paralela z MGTOWčki zdrži.. ker je le teh veliko vrst, a o tem sem že: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=124&t=11064449&p=11671698&utm_source=forum&utm_campaign=title&utm_medium=search#p11671698

Japonci so vedno še malo bolj fanatični. Pokazali v vojnah, ekonomiji.. in celo na delovnem mestu. Karoshi – je smrt na delovnem mestu, kjer se človek dobesedno zgara do smrti.

In če se vrnemo na osnovno temo, snowman ravno s kazanjem na ekstreme (posilstvo, nasilje, japonska ultra verzija Mgtowčkov..), kot uradno opravičilo, racionalizira svoje ekstremne nadzore.

Naloga terapevtov je, da rasteš (v svojem tempu), pridobivaš na empatiji, sposobnosti videti stvari iz drugih perspektiv.
Nič takšnega ni videti v njegovih zapisih.. kar pomeni le, da ne hodi k psihiatru, temveč mazaču.. bolj verjetno ni videl ne enaga ne drugega.
Saj njegov “magični terapevt” (da ni Vodeb?!), samo utrjuje že ustaljena ekstremna prepričanja. Zato je njegov terapevt bolj onega, imaginarnega izvora. Izmišljeni Veliki Drugi, ki mu pritrjuje.
[/quote]

…no pa uvidi še razočaranega mgtowčka, ki ga je sistem povozil, ker je verjel v pravljice, ki so mu jih povedali starši in družba. Meni sicer MGTOW filozofija ni tako daleč, a prav blizu mi tudi ni. Strinjam se z mnogimi njihovimi ugotovitvami, a z “opting out” se ne.
O sistemu, ki ga prineslo prilagajanje feminizmu in socialističnim idejam pa z njimi delim isto mnenje. Jbg… v življenju sem nekaj naredil, se konkretno pretegnil za to in me moti, ko nekateri capljajo na mestu in čakajo, da jim v naročje pade pečenka, ki sem jo plačal jaz in ostali, ki se trudimo. Tudi moja nekdanja partnerka se je na koncu izkazala kot čakajoča na pečenko.

Ohhh kako ste zapalili na tele MTGOW. Sicer tega ‘modnega’ trenda ne poznam a če prav razumem gre za nekakšno moško protifeministično gibanje. Feministke so ženske skušale osvoboditi s sovraštvom do moških in s tem da so moške hotele poteptati. Njihova predpostavka je bila da moški brez žensk ne morejo. Povezano tudi s sexualnostjo. Moški naj bi bili namreč (sexualne) živali.

Dosegle so pa feministke nekaj zanimivega. Moškim postaja vseeno za ženske. se od njih ogradijo. To pa sproža zelo besne odzive.

Je mogoče težava v tem da ženske ne morejo brez moških? In so besne na moške ki jim kažejo da jih ne potrebujejo? na moške na katere nimajo vzvoda pritiska?

Je zato treba asexualne moške z lobotomijo nasilno spreobraziti? da bodo ženske lahko dobile moč nazaj?

Stepni Volk, si ti morda ženska, feministka, feminist?

Malo se hecam ampak vprašanja so za v resen razmislek.

Stepni Volk, zanimivo je tvoje razmišljanje o 0% in 50%. Če dam primerjavo z ozdravljenim alkoholikom. Kolegi ga vabijo naj popije samo pol kozarčka on pa reče ne, prav nič ga ne bom. Po tvojem mnenju je s tem ozdravljenim alkoholikom nekaj narobe. Ali težko razumeš da temu človeku ni niti do kapljice alkohola, da mu je že kapljica preveč?

Sem pa imel v zgodnji mladosti res eno slabo sexualno izkušnjo. Nisem pa prepričan da mi je ta začrtala odnos do sexa. Mogoče sem preprosto tak da so mi druge stvari dosti bolj pomembne in neznansko bolj zanimive v življenju.