"premalo bogat"
pozdrav
Zanima me vaše mnenje:
Zaročen sem bil s punco, ki prihaja iz ZELO PREMOŽNE družine. Njeni starši so poroko preprečili z razlogom”da nisem dovolj bogat”! Zanima me vaša razlaga njihovega razmišljanja. Ali je po vašem mnenju tak vzrok zavrnitve primitiven ali inteligenten? Nenehno se sprašujem, kako oni sploh lahko vedo, da ne bom nikoli bogat? Če to res vedo potem imajo nadnaravne sposobnosti!? Če pa tega ne vedo je pa vzrok zavrnitve neutemeljen!? Predstavljajte si, da vam nekdo očita, “da niste dovolj bogati”! Od takrat naprej živim v manjvrednem položaju. Ob vsakem denarnem prihodku, ko ga prejmem se vprašam ali so imeli prav “da nisem dovolj bogat.” Sedaj se mi dan za dnem leto za letom ponavlja ta njihov očitek”da nisem dovolj bogat”. Kako naj se tega rešim? Pritisk je prevelik, da bi se dalo s tem živeti. Kako zdržati celo življenje v takem manjvrednem položaju? Kako bi lahko sam sebe prepričal, da njihova trditev”da nisem dovolj bogat” ne drži in da z menoj ni nič narobe? Jaz sem ta očitek sprejel, kot da je z menoj nekaj narobe , ker nisem dovolj bogat!
se zahvaljujem, lep pozdrav
Aleš, če so poroko preprečili njeni STARŠI, ta punca ni bila prava zate, saj ni bila osamosvojena, samostojna ženska, ki bi o svojem partnerju odločala po lastnih željah in pameti. Le takšno žensko pa si želi za ženo. Če nisi dovolj bogat, jo boš kmalu našel, saj se na bogate ljudi lepijo tudi takšne, ki jih ljubijo bolj zaradi njihovega bogastva kot pa zaradi drugih vrednot. Z žensko, ki ti bo zanimiva partnerka, bosta ustvarila uspešno razmerje in kaj se ve, morda bo stranski učinek tudi bogastvo! Imej bolj sproščen pogled na vse skupaj, zlasti pa naj te ne muči komentar nekih staršev. Očitno njihovo bogastvo ni bilo DOVOLJ VELIKO in ga želijo z možitvijo hčerke še pomnožiti. S tem obravnavajo hčerko kot predmet, ki se ga lahko proda, ne pa kot živo bitje, sposobno lastnega odločanja.
Spoštovani Aleš,
nekateri preprosto enačijo premožnost s sposobnostjo oziroma veliko imetje z ugodnejšimi šansami za prihodnost.Običajno oboje drži, vendar ti ljudje doživljajo svet okoli sebe strogo razumsko ( po logiki, da čustva ne prinašajo dobička , ampak izgubo) in so po pravilu nedopovedljivi za drugačne načine razmišljanja. Imajo pa številne “prijatelje”, ki so sami produktivno manj sposobni, zato pa toliko bolj manipulantski, , da znajo hvaliti in izkoriščati hkrati.
Aleš,
oprosti. če bo tole preostro, ampak obnašaš se tako, kot da zdaj, ko te je nekdo označil za “ne dovolj bogatega”, ni ostalo ničesar, kar bi bilo pri tebi kaj vredno. Mislim, da bi se moral bolj zamisliti, kako ti vidiš sebe in ne, kako te vidijo drugi. In zakaj naj bi ravno mnenje nekoga, ki je bogat, toliko pomenilo? Tudi bogataši se motijo in to hudo – samo poglej v časopisih poročila o bankrotih – najbrž niso vsega izgubili zato, ker se nikoli ne motijo.
Razlogov, zakaj so tako reagirali, je lahko malo morje. Nič ne pišeš o svoji punci, kako je reagirala ona. Morda so pa to kakšni denacionalizacijski bogataši, ki se zavedajo, da bogastva niso sposobni sami ustvariti, če ga izgubijo. Ali pa – in takih primerov je ogromno – v resnici niso tako bogati, kot se kažejo, ampak je vse “na puf” in iščejo nekoga, ki bo to plačal. Ali pa so v resnici grozno bogati in ne dovolijo nikomur vstopa v svojo kasto, saj bi s tem zmanjšali svojo pomembnost, to pa je morda vse, kar imajo. Ali pa….vsemogoče.
Vsak človek gleda na svet skozi svoja očala in to, da nekdo na tebi vidi ali ne vidi neke lastnosti, to niti slučajno ne pomeni, da ima kar avtomatsko prav – pomeni samo, da ON TAKO VIDI. Nič nima veze, ali je bogat ali ne, inteligenten ali ne – tako pač gleda na svet. Tisto, kar tebi ostane, je, da rečeš : “v redu, njegovo mnenje” in greš naprej ali pa do konca življenja trpiš, ker ti nekdo ni priznal lastnosti, ki jih imaš…..ali hočeš imeti. Naj ne zveni nesramno, a zdi se mi precej domišljavo domnevati, da te morajo vsi ljudi na svetu sprejeti. Morda si pa le ti tisti, ki daje denarju tak velikanski pomen, morda pa ti sam sebe vidiš kot boljšega od drugih ljudi, in zdaj, ko ti tisti, ki jih zaradi bogastva priznavaš za nekakšne “nadljudi” tega nočejo priznati in te nočejo sprejeti medse, te je pa podrlo do tal. To je pač tudi ena od možnosti…
Sandra M hvala za vaše razmišljanje
Zelo veliko stvari, ki ste jih omenili popolnoma drži nekaj pa tudi ne.
Najbolj zgrešena je tista vaša trditev, ko pravite, da se jaz počutim več od drugih – ravno nasprotno – zaradi tega kar se mi je zgodilo se počutim tako manjvrednega, da se zapiram vase in ne hodim niti med ljudi. Ravno zaradi te manjvrednosti sem tudi postavil vprašanje v forum kako oni lahko vejo koliko kapitala jaz lahko ustvarim – če tega za nekaj let naprej nihče niti zase ne more vedeti – kako potem oni vedo? Ali mislite, da bi nekdo, ki se počuti nekaj več od drugih spraševal, kaj drugi mislijo o njem? Ali ne kaže tako spraševanje na manjvrednost!
Najbojši del vašega razmišljanja pa je, da naj si rečem ” V redu, njegovo mnenje” in greš naprej – samo povejte mi kako sebe v tem manjvrednem položaju prepričati, da milionar nima prav!
hvala, lp
Aleš,
najprej si izbij iz glave tisto, da si v manjvrednem položaju, ker to nikakor ni res. Če se tako počutiš, je to zato, ker si se tja postavil sam in samo ti to lahko popraviš. Iz lastnih izkušenj vem, da je zato tako težko odpustiti in pozabiti, ker si želimo, da bi človek, ki nas je prizadel, to spoznal, se opravičil in to tudi v resnici mislil. Ampak na to lahko čakaš tudi večno. Meni je zelo pomagal nasvet, da naj človek sam pri sebi sklene, da bo nekomu odpustil. To ne pomeni, da je zdaj vse v redu, pomeni samo, da trdno sklenemo, da ne bomo več dovolili, da bi nas stvar obremenjevala. Praviš, da ne hodiš med ljudi – ravno to je narobe. Povabi koga na kavo, vpiši se v kak tečaj, karkoli.. naprej bo lažje.
Tisto o večvrednosti…povej mi, če bi se to zgodilo kakemu tvojemu prijatelju, kaj bi mu rekel? “Ja, saj imajo prav, nisi bogat, torej nisi nič vreden, nikoli ne boš nič dosegel, najbolje da se zapreš v kakšen bunker, da te nam ne bo treba več gledat”? Malo verjetno, verjetno bi mu rekel, naj se ne ozira na mnenje ljudi, ki so polni predsodkov in sodijo druge samo po materialnih dobrinah, vse druge sposobnosti in lastnosti pa jim niso nič vredne. Bi spremenil SVOJE mnenje o prijatelju, če bi ga nekdo označil za “ne dovolj bogatega”? Gotovo ne, bi si pa svoje mislil o bogatašu! Ampak, če zavrnejo druge, je normalno, ne pa, če zavrnejo tebe, kaj?
Zavrnitve, čeprav s še tako butastimi razlogi, so pač del življenja. Ne prijetne seveda, ampak tudi ne take katastrofe, da bi se življenje kar ustavilo.
Kako lahko vejo, kako uspešen boš? NE MOREJO IN NE VEJO. Zakaj so potem tako rekli? Ljudje neprestano sodimo druge, ampak s tem povemo več o sebi, kot o drugih. Bogati ljudje so ravno tako samo zmotljivi ljudje, in nikar jim ne pripisuj neke jasnovidnosti ali kaj takega.
Kakšno bo tvoje življenje, kako uspešen boš, je odvisno samo od tebe!!!!! Naslednjih 10,20,30 let bo minilo, pa če boš sedel doma in premleval “zakaj je kdo kaj rekel” ali pa boš šel ven in spet začel polno živeti. Samo od tebe je odvisno in od nobenih “prerokov”!
Veliko sreče!