ni predvsem to, pač pa enostavno ne moreš povedati in razložiti vsega, Če ti npr. povem en primer, boš morda lažje razumela, kako si zdravnik krči polje informacij, ki jih nato posreduje pacientu.
Enkrat je prišla mati z dekletom, ki smo ji ugotovili infekcijsko mononukleozo. Vse si je že prebrala na internetu, zadevo je obvladala popolnoma. Potem pa me je vprašala, če je res, da lahko Ebstein Barr virus, ki povzroča inf.mononukleozo, povzroča tudi limfome-raka bezgavk. In ker sem videla, da ženska sceno obvlada, sem jih povedala, da nekatere študije res kažejo, da imajo ti bolniki v sledenju 15 let nekaj več limfoma kot drugi, čeprav se ne ve, zakaj ga eni dobijo, drugi pa ne . No, povem samo to, da bi bilo mnogo bolje, če tega ne bi potrdila. Tako se zdravnik tudi sam nauči, da morda ne bi povedal vsega kar ve ali sploh kakšnih slabih stvari, ker nikoli ne veš, kakšen odziv boš sprožil. In morda komu lahko poveš, drugemu pa ne. Ampak, kako pri Bogu pa naj jaz vem, kakšen je tisti človek tisti hip pred mano? Zato tistih informacij, za katere veš, da so zelo malo verjetne, bolje da ne poveš. Tako je mene naučilo moje spoznanje. Jih samo nakažem, povem, da se ob vsakem drugem znaku, razen tistih, ki sem jih posebej povedala, morajo takoj javiti. Popolno informacijo tudi prijatelju ne moreš dati, zaradi sočutja, ljubezni… Te zgodbe o nezainteresiranih in molčečih zdravnikih so večplastne, tudi zaradi nemoči zdravnika samega. Pa tudi tako je, če človek odprto gleda v svet, rad govori, veliko pove, da dobra navodila, potem je komunikacija s starši dobra. Če pa je žal bolj molčeč človek, zaprt, tih, potem pač ni. Ampak to je njegova osebnostna lastnost, za katero nič ne more. Česar nimaš ne moreš imeti, tako pač je. Poznam veliko zdravnikov, nekaj jih vsekakor ima večvreednostni kompleks, ampak zelo verjetno je ta odstotek enak kot med drugimi ljudmi. Poznam tudi učitelje z večvrednostnim kompleksom, cel kup uradnikov, politikov… s tem kompleksom-verjetno je delež enak v celi populaciji.
Pa še en vidik zgodbe: kar precejšen delež staršev je enostavno razočaranih, če od zdravnika ne odidejo vsaj s tremi recepti, med katerimi naj bo vsaj Sumamed ali pa kak drug antibiotik. Kolikokrat sem že slišala, ko so odhajali z navodili za izpiranje noska in za vzpodbujanje izkašljevanja, skratka simptomatsko terapijo, kot rečemo, da mati reče: “Nič mi ni dala!” Ali pa ti kar naravnost povedo, da njihovemu otroku pa se prehlad brez antibiotika pač ne pozdravi. Ali pa :”Dajte mi Amoksiklav, Hiconcil mu ne prime, pa bom moral jutri spet nazaj!” Skratka, življenje je težko. Nočka,
Tanč

Spremljam vaše poste Tanč, pa bi vezano na tematiko komunikaciji staršev s pediatri napisala le mojo izkušnjo:

Ko mu je bila lani avgusta potrjena alergija mleko, jajce, visoka vrednost skupnih IgE, predpisana tudi dieta urtika 3, sem se z izvidom obrnila tudi na otrokovo zdravnico. Pripravila sem si spisek vprašanj. Najin razgovor je potekal natanko 2 minuti. Njen nasvet je bil, da naj se strogo držimo diete, ker mu lahko popolnoma sesujem imunski sistem in zdrdrala mi je delovni čas urgence za takšne primere.

Prebrala je samo otrokov izvid, mojih vprašanj pa ni niti poslušala, vzela otrokovo kartoteko in mi omenjena dva stavka povedala med vrati. Zanjo je bil razgovor končan. Ne bi o nadaljevanju, pa tudi ne o imenih, vendar je znana slovenska pediatrinja. Takrat sem v avtu jokala od nemoči in razočaranja.

Sama sem iskala vse te mesece informacije, ogromno prebrala, vsa zahvala pa dietetičarki in zdravnici na pediatrični. Predvsem sem pa vesela, da lahko danes rečem, da nam gre bolje, da sem svojo energijo prav usmerila – v zdravje mojega otroka.

To je moja izkušnja.

Tudi jaz spremljam vajino pisanje, draga tanč in 1. maj. Takšna komunikacija je dobdrodošla, mislim, da odpre mnogo vidikov tudi za druge, da gledamo na zadevo malo širše. Tudi sama sem starš hudega alergika. Kot sem že pisala, so se naše težave začele po cepljenju pri šestih mesecih, vendar smo takrat prehajali hkrati iz izključnega dojenja na drugo hrano, tako, da pravega vzroka izbruha alergije ne morem definirati. Sumim cepljenje, vendar pediater to kategorično zavrača, medtem, ko je alergologinja na moje vprašanje le modro molčala (je pa v izvidu povzela mojo pripombo glede cepljenja). Sedaj odlašamo s cepljenjem pod nadzorom pri enem letu, imamo alergijo na jajce. Sama sem se nekako odločila, da otroka dam cepit, vendar, ko bodo testi na alergološki popolnoma negativni. Že sedaj je otrok precej bolan, smo na strogi dieti, bojim se, da se mu imunski sistem poplnoma poruši. Tudi cepljenje pod nadzorom mi ni jasno. Pri dieti imamo strogo izločeno jajce, s cepivom pa bi mu to vbrizgali, čeprav minimalno… S tem, da je cepljenje pri alergikih že tako vprašljivo. Res sem laik, a te logike ne razumem. Pravzaprav te sprašujem tanč, kaj misliš glede moje odločitve. Glede na to, da alergije načeloma izvenijo pri treh do petih letih, a je prepozno, da dam otroka takrat cepit? Tudi to cepljenje pod nadzorom mi ni popolnoma jasno. Saj, če pride do reakcije, ti en dan v bolnici nič ne pomaga, škoda je že narejena in to dolgoročna ter nepopravljiva. Naj pa povem, da sploh nisem nasprotnik cepljenja in da so mi tvoji argumenti za cepljenje jasni. Tudi prvega otroka smo brez pomislekov cepili. Toda sedaj… Še kako razumem tudi tebe 1. maj.
Lep pozdrav in čim več zdravja vsem, Milena

Pri nas je bila reakcija na prvo cepljenje zelo intenzivna in sva oba z možem vztrajala na tem, da se naredijo preiskave na Alergološki. Izkazalo se je, da otrok sploh ne bi smel biti cepljen zaradi prirojenega imunskega deficita, ki se je na srečo v nekaj letih zelo popravil vendar bi bila stvar lahko usodna saj komplikacije ob cepljenju večina zdrvstvenega osebja žal sprejema z veliko mero skeptičnosti in pravijo, da gre bolj za čustvene reakcije???? Na Alergološki se jim prav mudi s tem cepljenjem, mar ni logično, da je potrebno počakati, da je stanje IG vsaj približno normalno? Nimam predsodkov do cepljenja ampak zavestno pa tudi ne bom otroka pahnila v bolezen s serijo cepljenj pri tako šibkem imunskem stanju. Ko bo otrokovo telo v normalnem imunskem stanju bova pristala na cepljenje pod nadzorom in ne v zimskem času. Mislim, da če večinska populacija z normalnim imunskim sistemom dobro prenese cepljenje ni vzroka, da otroka (sicer pri višji starosti) ne bi dala cepiti. Moj glavni argument proti cepljenju je, da otroke prezgodaj cepijo in, da se premalo upošteva otrokovo zdravstveno stanje ob cepljenju. Ravno pri vprašanju cepljenja postane zdravstveno osebje kar nekako nestrpno in ti med vrsticami povedo, da so siti komplikatorskih staršev, ki hočejo toliko informacij in nasploh težijo glede cepljenja. Cepljenje da, vendar smo starši upravičeni do informacij v zvezi s tem pa tudi do tega, da se že pri manjšem sumu otroka pred cepljenjem pošlje na alergološko testiranje.

Ta argument je sicer razumljiv, ni pa pameten. Glede na to, da je oslovski kašelj smrten v obdobju do prvega leta, zelo težak potek pa ima do 3. leta, potem cepiti kasneje sploh ni razumno, imunski odgovor pa je po tretjem mesecu odličen, tako da je prelaganje res neumestno. Saj jih želimo zaščititi za tisto obdobje, v katerm so za bolezen najbolj ranljivi, ne pa za kasneje, ko je naravni potek bolezni blažji.
Kar se tiče imunodeficience, ki se kaže kot PREHODNA hipogamaglobulinemija: saj zato pa kontrolirajo nivo Ig, da ugotovijo, kdaj so zadosti visoki glede na normalne vrednosti za določeno starost. In ko jih ima zadosti, je imun.sistem zadosti dober za cepljenje. Če je tako pri vseh cepljenih z imunodeficienco v zgoddnjem obdobju, potem računamo, da je pri vseh tako, tudi pri vašem malčku.
Dejasnsko je tako, da otrok, ki ima zlasti po prvem cepljenju težko reakcijo, spada v obdelavo-določitev Ig za ugotovitev deficita Ig. Po drugem in tretjem cepljenju so seveda reakcije tudi lahko težje in ima otrok lahko tudi hipogamaglobulinemijo. Skratka, če ima težjo rekacijo, ga je treba potestirati in odložiti cepljenje, dokler Ig ne zrastejo do normalne vrednosti. Potem pa seveda vsi začnejo “težiti”, saj to spada k našemu poslu, ne? Kako pa bosta vidva z očetom ugotovila, da je njegov sistem v dobrem stanju? Če ne vrejamete krvi, v kateri se določa nivo Ig, čemu pa boste verjeli?
Še odgovor Mileni, že naslednji dan sem napisala res lepo pisemce, pa ga nisem mogla poslati.
Večino težav se pojavlja okrog šestega meseca, ko sovpada prehod na mešano prehrano-uvajanje številne druge hrane, tretja doza cepljenja, pogostejši stiki z drugimi ljudmi, če imamo pa starejšega otroka, pa še stik z virusi, ki lahko povzročajo pri malčkih kar hude stvari (adenovirusi, respiratornisincicijski virus…) Vendar to nima zveze s cepljenjem. Ko cepimo drugič (4,5 meseca, če gre vse po shemi), se telo na ponoven vnos cepiva (ki vsebuje mrtve, razkosane delce povzročiteljev bolezni) odzove z NORMALNO reakcijo, kot da bi zbolelo. Kaj pa se zgodi, ko zbolimo? Telo se začne boriti, z visoko temperaturo (ta je odličen ubijalec virusov, edini znani, poleg novejših protivirusnih zdravil, kot je npr.tamiflu), trese nas, vse nas boli, pri nekaterih boleznih smo kar malo matasti. Vas to spominja na reakcijo po cepljenju? Seveda, telo se začne boriti in tvoriti protitelesa. To je tudi lahko znak, da je telo sploh SPOSOBNO obrambe. Po tretjem cepljenju se v telesu zgodi enako. Res nima zveze s pojavom alergije, razen pri tistih otrocih, ki so že alergični na CEPIVO ali njegove sestavine. Vsi znaki reakcij po cepljenju pa niso isto kot alergija na cepljenje. Ker pa moramo vse reakcije prijaviti in sploh pa nas naučijo, da VSE pripombe staršev slišimo in jih upoštevamo, čeprav morda starši menijo, da nočemo sploh nič slišati, se je zato vaša pediatrinja delala, kot da ni nič, alergologinja pa je modro molčala. Smo pač različni.
Kar se tiče alergije na jajce in cepljenja OMR pod nadzorom, čeprav je alergija na jajce še prisotna, še enkrat ponavljam: proizvajalec jamči, da alergija na jajce ni ovira za cepljenje. Pri nas smo še previdni, pa cepimo pod nadzorom, ker se RESNIČNO želimo izogniti hudim alergijskim reakcijam, čeprav do sedaj niso bile opisane v literaturi, tudi pri alergijah na jajce.
Pri petih letih pravzaprav ne bo nič prepozno za cepljenje, draga Milena. Če se bosta gibala v cepljeni populaciji (kar otroci v vrtcu so), če ne bo epidemije ošpic v Sloveniji (kar pa res ne pričakujemo glede na kar dobro precepljenost celotne populacije), potem vaš otroček ni tako zelo ogrožen za ošpice, za rdečke še manj (tu gre bolj za to, da v celotni populaciji sploh odstranimo virus rdečk, da sploh ne bi bilo možnosti, da bi nosečnica dobila rdečke), glede mumpsa pa branimo pred boleznijo predvsem dečke, saj preboleli mumps pri dečkih v precejšnji meri povrzoča neplodnost. Če uporabim malo zdrave pameti in če tega nihče od velikih avtoritet ne bo bral: lahko cepite kasneje, ob 5. letu (tu mislim samo OMR).
Cepljenje pod nadzorom: reakcije po cepljenju so pričakovane (vročina, izpuščaj, podoben bolezni, proti kateri cepimo, blag potek te bolezni, tudi mlahavost spada sem, če ni huda) in alergijske. Te nadzorujemo v enodnevni bolnišnici, ko cepimo pod nadzorom. Samo te so LAHKO tako hude, da zahtevajo takojšnje ukrepanje (zato pa je otrok v bolnišnici), Dobra stran pri teh reakcijah je samo ta, da se pojavijo TAKOJ po cepljenju-v prvih 15 minut do pol ure, za ziher oziroma za nekatere malo kasnejše alergijske reakcije pa otrok ostane cel dan. Tudi v dispanzerju mora otrok po cepljenju ostati vsaj 15 minut (ravno, da ga oblečete, požigosamo cepilne knjižice, se kaj pogovorimo, damo kak recept). Zato nadzor, druge škode ne predvidevamo. Saj zato pa najprej kontroliramo kri, kožne teste, potem kožni test s cepivom, potem pa cepljenje pod nadzorom. Šele ko so krvni testi (na cepivo, ni nujno na jajce), kožni test na cepivo, morda še provokacijski test na cepivo NEGATIVNI, potem se cepi (še vedno pod nadzorom). Mislim, da gre tukaj samo za en problem: DOHTARJI NIMAJO ČASA, DA BI SE NA TAK NAČIN POGOVARJALI Z ZASKRBLJENIMI STARŠI. Če veš, da jih čaka zunaj še 20, pa na oddelku še vizita, pa narekovanje odpustnic, pa še kak poseg, ura pa je že 14,00, potem enostavno pregoriš (govorim za kolege v bolnišnici). Pa saj v dispanzerjih ni kaj dosti boljše.
Če MORAŠ pregledati v 6,5 ordinacijskih urah tudi 55 otrok (s starši), potem enostavno pregoriš. Jaz včasih kar blebetam, se sploh ne morem več zbrati.
Lepo se imejte, dekleta, jaz grem na počitnice.
lp
Tanč

Tanč, krasno se mi zdi, da se vključuješ v tele debate kot pediatrinja! Včasih se mi zdi, da tule begamo in slepi vodimo slepe, ko se poskušamo znajti v kolobociji alergij in cepljenj, zdravniki pa žal velikokrat niso prav uporabni za nasvete…

Ali sem prav razumela, da je normalno, da se pred cepljenjem OMR naredijo krvni in kožni testi za cepivo, pa še provokacija? Ali lahko to zahtevam na pediatrični na alergologiji? Naročili so mi namreč, naj samo prijavim hčerko za cepljenje, ko bomo (z zamudo) opravili Di-Te-Per cepljenja pri njeni pediatrinji, kakšnih testiranj ni nihče omenjal. Priznati moram, da smo tista cepljenja že zdavnaj opravili, zdaj pa kar odlašam s klicem na pediatrično. Ob vseh teh informacijah imam občutek, da v vsakem primeru lahko naredim kaj narobe… (Ah ja, hčerka je seveda med drugim alergična na jajce.)

Upam, da uživaš na počitnicah, in vesela bom, če mi boš potem lahko odgovorila!

Najlepša hvala Tanč za izčrpen odgovor. Sedaj mi je marsikaj bolj jasno in se bom lažje odločila.

Lep pozdrav, Milena

če je otrok alergičen na jajce, potem ga pred cepljenjem OMR testirajo (preverjajo alergijo na jajce ali na cepivo). Če je bila alergijska reakcija po Di-Te-Per (ampak res alergija), potem je možno kožno testiranje ali pa frakcionirano cepljenje (čeprav ne vem, če ga še delajo, ko sem jaz tam krožila pred 5 leti, so frakcionirano cepili OMR:v razmaku nekaj ur so dozo 0,5 ml razdelili na približno pet doz in cepili na pol ure) Ampak po DiTePer so prave alergijske reakcije redke. Če pa je imel samo reakcijo po cepljenju (visoka vročina, pretirana zaspanost, neutolažljiv nekaj ur trajajoč jok, razdražljivost, mlahavost) potem je pač varneje cepiti v bolnišnici, kot pa po cepljenju oditi domov in se gristi, kaj bo (grize se tudi zdravnik, samo da se tega ne vidi, k sreči).
Mislim, da se lahko pozanimaš pri pediatrinji alergologinji, če bodo testirali na cepivo-kožni test. Ampak ta znanost gre naprej in ne vem, če še kožno testirajo s cepivom, vsaj pred 5 leti pa so še.
No, jutri zjutraj pa res grem.
Nočka,
tanč

Jacqueline,
moja hčerka je bila pred cepljenjem OMR dopoldan testirana, popoldan pa frakcionirano cepljena. Prvič je bila cepljena okrog drugega leta in naslednjič pred vstopom v šolo (lansko leto). No, na alergološkem oddelku so tudi odločili, da ne bo cepljena proti hepatitisu, ker ima alergijo na lateks.

Hvala, tanč in Karmen!!!