Predlagamo, da se izbriše 128. in 129. člen Zakona o dedovanju

Spoštovane državljanke in državljani Republike Slovenije

http://www.zavod-vizionarji.eu

Iniciativni odbor v ZAVODU VIZIONARJI POLJČANE se je dne 10. decembra 2011 sestal in sprejel operativni načrt za izvedbo Javne pobude za :

»Predlagamo, da se izbriše 128. in 129. člen Zakona o dedovanju in spremembe vse zakonodaje vezane na pravico države, da si povrne dodeljene socialne transferje ( denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, …itd ) po smrti oz. kadarkoli od prejemnika.»
Pravna podlaga za javno pobudo.

Javna pobuda ima pravno podlago v 39. členu Ustave R. Slovenije (svoboda izražanja). Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.

Cilj javne pobude je izbris 128. in 129. člena Zakona o dedovanju – ZD in spremembe vse zakonodaje vezane na pravico države, da si povrne dodeljene socialne transferje (denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, …itd.) po smrti oz. kadarkoli od prejemnika.

Zbrati najmanj 50 000 podpisanih pobud ( polnoletnih volivcev ) .

Vsebina Javne pobude o izbrisu 128. člena Zakona o dedovanju – ZD :

»Predlagamo, da se izbriše 128. in 129. člen Zakona o dedovanju – ZD in spremembe vse zakonodaje vezane na pravico države, da si povrne dodeljene socialne transferje (denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, …itd. po smrti oz. kadarkoli od prejemnika.»

Izjema je lahko samo zloraba pravice do prejemanja denarnih socialnih transferjev.

Socialni transferji (denarna socialna pomoč in varstveni dodatek, ….itd.) varujeta sloj prebivalstva, ki je najbolj izpostavljen revščini in bremenom krize . Je institut, ki potrjuje, da smo še “socialna in pravna država”. Določeno število ljudi se je, se in se bo vedno znašlo v stiski in dolžnost države je, da poskrbi zanje. Socialni transfer ni POSOJILO in kot takšno ne sme biti vračljivo.

Za kakršnokoli upravičljivost pravice do vračila dodeljenega socialnega transferja po sedanji ureditvi, mora biti zadoščeno osnovnim pogojem:
• vsi uporabniki socialnih transferjev morajo biti predhodno obveščeni in seznanjeni o vračljivosti socialnega transferja . Pred prejemom socialnega transferja mora prejemnik podati pisno prostovoljno soglasje. .
• za prejem socialnega transferja mora biti podpisana “posojilna” pogodba iz katere je jasno razvidno, kakšna so razmerja in obveznosti pogodbenih strank , načini vračila, pogoji itd.
• institut socialnega transferja ( denarna socialna pomoč, varstveni dodatek …itd ) se mora preimenovati v dolgoročno posojilo z odlogom vračila za primer socialne stiske.

Dolžnost Centra za socialno delo (oz. države) je, da izvaja nadzor in določi kriterije, po katerih se ugodi tej pravici.

S podpisom soglašam z javno pobudo o izbrisu 128. in 129. člena Zakona o dedovanju in spremembe vse zakonodaje vezane na pravico države, da si povrne dodeljene socialne transferje ( denarna socialna pomoč, varstveni dodatek,…..itd ) po smrti oz. kadarkoli od prejemnika.

Trajanje akcije Javna pobuda o izbrisu 128. člena ZD poteka od 30 januarja 2012 in bo trajala 6 mesecev. V septembru 2012 bo z spremno vsebino in zahtevkom predano predsedniku Državnega zbora in vsem akterjem v odločanje in medijem .

Spremno besedilo in predlagane spremembe so že pripravljene.
OBRAZLOŽITEV :

1.

Vsebina členov.

S sprejetjem nove slovenske ustave leta 1991, ko sta prenehali veljati določbi tretjega odstavka 193. člena ustave SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 9/74 in nasl.) in četrti odstavek 243. člena ustave SRS (Uradni list SRS, št. 6/74 in nasl.), odpadla pravna podlaga za omejitev pravice do zasebne lastnine in dedovanja v korist družbene skupnosti, kakršno določa 128. člen ZD. Tako naj bi ureditev v 128. členu ZD prišla v nasprotje s pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen ustave) in v nasprotje z drugim odstavkom 67. člena ustave, ki naj bi določal le način in pogoje dedovanja, ne pa tudi omejitev. Določba 128. člena ZD je nasprotju z določbo 69. člena ustave, po kateri se sme lastninska pravica na nepremičninah v javno korist odvzeti ali omejiti samo proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon.

Obravnavani 2. 15. 33 in 67. in 155. člen Ustave Republike Slovenije ter vsebina 128. in 129. člena Zakona o dedovanju.
• 2. člen Ustave RS – Slovenija je pravna in socialna država.
• 33. člen Ustave RS (pravica do zasebne lastnine in dedovanja) Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja.
• 67. člen Ustava RS (lastnina) Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zakon določa način in pogoje dedovanja.
• 155. člen Ustave RS (prepoved povratne veljave pravnih aktov) Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj.

• 128. člen Zakona o dedovanju

(1) Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine.
(2) Premoženje, ki postane lastnina Republike Slovenije ali občine, se s sklepom izroči pristojnemu organu Republike Slovenije oziroma pristojnemu organu občine.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena odloči sodišče, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti obvežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji oziroma občini.
(4) Republika Slovenija oziroma občina, iz proračuna katere se je pomoč financirala, ima v zavarovanje svoje terjatve iz prejšnjega odstavka do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino.
(5) Za pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu se šteje vse, kar je zapustnik zaradi slabega premoženjskega stanja prejel na podlagi zakona ali splošnega akta občine v denarju ali v obliki oprostitve plačila.”
• 129. člen Zakona o dedovanju

Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči.”
2.

Menimo, da je 128. člen Zakona o dedovanju v nasprotju z Ustavo RS. ?

Sodišča so večkrat obravnavala tematiko iz 128 člena Zakona o dedovanju, in sicer
• dne 28.01.1993 pod opravilno številkoII Ips 492/92, izdani sklep , vsebina – omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč, obravnavani 128, 128/1 in 128/3 člen iz Zakona o dedovanju, oglej si sklep,

• ustavno sodišče je pod operativno štev. U-I-330/97-28 obravnavalo ustavnost 128. člena Zakona o Dedovanju in na svoji dne 30. novembra 2000, o d l o č i l o: da se 128. člen zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78 ter Uradni list RS, št. 17/91-I) se razveljavi, oglej si objavo v uradnem listu,

• državni zbor RS je na svoji redni seji , dne 25 julij 2001, pod štev. Št. 001-22-102/01 sprejete spremembe in dopolnitve k zakonu o dedovanju (ZD-B), razglašen v UL RS 02.08.2001.
• dne 30.11.2005 je višje Sodišče v Ljubljani obravnavalo pod opravilno številko VSL sklep II Cp 1855/2005 , obravnavani 128. ,210. 210/1. 210/2. 210/3. 212/1.

Kako so bile sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o dedovanju je bilo med drugim napisano v časniku DELO dne 19.05.2011?

»Poslanka SD Julijana Bizjak Mlakar pa meni, da bi morali resno razmisliti še o tistih členih zakona, ki uvajajo varstveni dodatek upokojencev kot socialno pomoč, ki jo morajo po 128. členu zakona o dedovanju (iz leta 1976) dediči vračati državi oziroma občini. »Zakon je bil sprejet pred parlamentarnimi počitnicami, brez prave razprave. Podprli smo ga, ker nismo bili pozorni na te določbe,« je dejala Julijana Bizjak Mlakar, ki si prizadeva za pripravo sprememb, sploh ker se začetek uporabe zakona zamika za pol leta. »Po novem bodo kriteriji za varstveni dodatek ostrejši in bo ta samo kredit države. Pogosto pa imajo tudi svojci tistih z najnižjimi pokojninami nizke dohodke. Ni etično in ni prava usmeritev,« je prepričana poslanka SD.«

Obveščenost prebivalcev vračljivosti ?

Od 2001 do vključno 2009 oziroma 2010 ni skoraj nihče vedel, da obstaja ta famozni člen, skoraj nihče ni slutil, kaj so naši poslanci v DZ RS sprejeli na parlamentarni seji pred poletnimi počitnicami leta 2001.
3.

Obveščanje strank na CSD o veljavnosti 128. člena ZD.?

»Od leta 2009 so na CSD na vidnih mestih pomembno obvestilo prejemnikov denarnih pomoči, katero vsebuje izvleček iz Zakona o dedovanju in sicer 128 člen, ki določa, da država lahko prijavi svoje terjatve do zapuščine posameznika ali družine, ki je prejemala denarno socialno pomoč in 129. člen, ki določa, da se država lahko odpove svojemu zahtevku za vračilo izplačane socialne pomoči, če so tudi zapustnikovi dediči (žena in otroci) socialno ogroženi in potrebni pomoči. »

Navedbe o vračljivosti Denarne Socialne Pomoči so bile v letu 2010. Postavi se vprašanje, utemeljeno vprašanje, ali lahko CSD oziroma država terja vračilo za nekaj, kar ni navedeno v odločbi oziroma koristniki socialnih transferjev niso vedeli, niso bili obveščeni? Zakaj ni bilo obveščanja oziroma osveščanja prebivalcev? Utemeljeno se lahko smatra, da je bilo načrtovano .

Denarni socialni transferji ( denarna socialna pomoč in varstveni dodatek ) varujeta sloj prebivalstva, ki je najbolj izpostavljen revščini in bremenom krize. Kljub temu se je koalicija levih strank odločila, da dolžniško krizo začne urejati prav na tej točki. Jasno zakaj: ker je to najlažje.
4.

Kaj sploh pravi famozni 128. člen Zakona o dedovanju? Vsi, ki prejemate takšno ali drugačno socialno pomoč, poslušajte pozorno. Prva točka 128. člena pravi: Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije… Po ustavni pritožbi iz leta 2000 pa je bila dodana še tretja točka, ki pravi: Ne glede na določbo prvega odstavka dediči dedujejo vse zapustnikovo premoženje, če se obvežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji. Poskus preverjanja ustavnosti 128. člena iz leta 2000 pa ni bil edini. V letošnjem letu je ustavno sodišče ponovno odločalo o ustavnosti člena, a ponovno ni ugotovilo neskladnosti z ustavo.
V 128 . členu Zakona o dedovanju pa ni samo socialna pomoč, ampak je tako ohlapno napisan, da je sem šteto VSE : varstveni dodatek, otroški dodatek, državne štipendije, pomoč ob rojstvu otroka…. skratka KARKOLI kar si kdaj dobil od države ali občine! ( Je mnenje enega izmed komentarjev na forumu )
5.

Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek varujeta sloj prebivalstva, ki je najbolj izpostavljen revščini in bremenom krize ?

V časniku DELO, 25.12.2011,

Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek varujeta sloj prebivalstva, ki je najbolj izpostavljen revščini in bremenom krize. Kljub temu se je koalicija levih strank odločila, da dolžniško krizo začne urejati prav na tej točki. Jasno zakaj: ker je to najlažje. Najlažje je odvzeti najšibkejšim, ker nimajo niti toliko, da bi odšli ali se uprli. Večino svojega časa in energije namenijo vprašanju, kako preživeti. Hkrati se jim ves čas dopoveduje, da so za svojo revščino sami krivi, zato so ponižani do mere, da svojega položaja ne priznajo niti sebi, kaj šele da bi ga razkrili javnosti. Atomizacija in individualizacija usod pa je seveda strategija nadzora vsake oblasti.
Nacionalizacija premoženja velja za tiste, ki so šli skozi strogo sito preverjanja, da nimajo dovolj za preživetje. To sito vključuje tako dohodkovne kot premoženjske kriterije, in tisti, ki cenzus presega, do socialno varstvenih prejemkov tako ali tako ni upravičen.

Torej, upokojenka, ki živi v svoji mali garsonjeri in ima pokojnino 380 EUR, se bo morala odločiti, ali od 1. januarja 2012 v breme svojih dedičev od države vzame kredit za svoje preživetje ali pa bo prepuščena še večji revščini kot doslej. Domnevam, da bo izbrala slednje, saj ji sistem že dobrih 20 let dopoveduje, da se človeška vrednost meri po obsegu lastnine, ki jo zapustiš svojim dedičem. Če je zakonodajalec mislil, da bodo revni izbrali dolg, ki bo obremenil njihove dediče, ne razume, da bodo revni naredili vse, da svoje revščine ne prenesejo na svoje otroke. Vse, vključno s stradanjem.
6.

Ali je denarni socialni transfer ( Denarna Socialna Pomoč, varstveni dodatek…itd ) pomoč ali je dolgoročno posojilo države državljanu RS?

» »Menim, da to ni primerno. Država ni izposojevalnica. Bolje bi bilo preprečevati zlorabe, kot kaznovati ljudi, ker prosijo za pomoč,« Socialna pomoč mora temeljiti na solidarnosti, ne na odplačilu. »Če je pomoč večja, se zdi smiselno, da se predhodno prej ugotavlja premoženje, vendar je krivično nekoga, ki je npr. 30 let delal, plačeval davke in prispevke, kasneje finančno izčrpati, za to, da se mu daje minimalna pomoč, ki sploh ne zadošča definiciji dostojnega življenja.«
« Posebno pozornost in ukrepe bo mojem mnenju treba zagotoviti tudi družinam, ki s svojim delom in dohodkom živijo na robu sistema prejemanja pomoči. »Ugotavljamo namreč, da zato, ker družina nima pravice do materialne pomoči, plačuje vse dajatve in se tako znajde v slabšem položaju. Opažamo na primer, da se otroci ne vključujejo v zunajšolske dejavnosti ali se odpovedujejo šolskim izletom. Menim, da se tudi tu kaže slaba materialna in socialna varnost v državi, ki pa se lahko, ne zaradi sprejetja nove zakonodaje, ampak zaostritve pogojev, poslabša.«
7.

Narejene so bile ankete z vprašanjem :

Kako komentirate pravico države, da po smrti prejemnika socialne pomoči prijavi svojo terjatev do zapuščine in zahteva povračilo izplačanega zneska od dedičev?
• upokojenka 65 let: »Ta ukrep se mi zdi skrajno nepošten, saj bo prizadel najrevnejši sloj prebivalstva, ki tako ali tako dobesedno životari. Število takšnih, ki prejemajo pomoč, je veliko, kar pa ni niti čudno, glede na to, da delovnih mest ni, če so, pa so plače mizerno nizke. To je en dokaz več, da je naša država daleč od socialne.«
• delavec 32 let: »Zakaj socialna pomoč, če jo moraš potem vračati? To je skrajno nepravično. Menim, da bo novi zakon udaril po tistih, ki si to najmanj zaslužijo in ki že zdaj težko shajajo.«
• upokojenec 71 let: »To bo naš narod pahnilo v še večjo revščino. Zakaj bi denar morali vračati najbolj socialno ogroženi, naj ga raje vrnejo tajkuni. Socialne pravičnosti pri nas ni že kakšnih dvajset let. Zagotovo pa sem za to, da se pomoč razdeli pravično, kar pa se, če pogledate, kdo vse prihaja po pakete rdečega križa in s kakšnimi avtomobili.«
• ekonomistka 29 let: »Katastrofa. Tisti, ki so na socialni pomoči, so z razlogom, zato ni pravično, da jo bodo morali dediči kasneje vračati. S tem bodo po nepotrebnem obremenjeni tudi oni. Podpiram pa, da se uvede strožji nadzor, zato da se pomaga tistim, ki so pomoči res potrebni. Dejstvo je namreč, da pomoč pri nas prejemajo tudi takšni, ki je v resnici ne potrebujejo. In zaradi takšnih udarijo po žepu vse ostale. «

8.

Državne pokojnine so kolateralna škoda padca pokojninske reforme ?

V časniku DELO dne 29.12.2011 je bil članek :

Presečnik: Državne pokojnine so kolateralna škoda padca pokojninske reforme

V zvezi z nastopom nove socialne zakonodaje se je oglasil tudi poslanec SLS Jakob Presečnik, ki opozarja, da bodo državne pokojnine izgubili tudi dosedanji upravičenci. »Obstoječe državne pokojnine so žal kolateralna škoda padca pokojninske reforme,« je še zapisal. Presečnik s pričetkom veljavnosti nove socialne zakonodaje izraža obžalovanje, da bo približno 15.500 državljanov ostalo brez državnih pokojnin.

Po prepričanju SLS gre v primeru sedanjih prejemnikov državnih pokojnin za pridobljeno pravico na podlagi 59. člena še vedno veljavnega zakona ZPIZ-1, ki bi morala ostati veljavna, tako kot vse ostale pravice, ki izhajajo iz tega zakona. »Ta sredstva so bila namensko določena do sedaj in so se izplačevala iz proračuna, zato pokojninska blagajna niti proračun ne bosta na novo obremenjena zaradi teh prejemnikov, večinoma žensk, ki kot gospodinje v preteklosti niso imele niti možnosti biti pokojninsko zavarovane. »Njihova pokojnina trenutno znaša nekaj več kot 183 evrov, zdaj jim jemljemo tudi to,« je zaskrbljen Presečnik.
9.

Spoštovani !

Iniciativni odbor pričakuje vaš odziv v čim večjem številu. Zberimo 50 000 podpisanih pobud in sprožimo aktivnosti za izbris 128. in 129. člen Zakona o dedovanju in spremembe vse zakonodaje vezane na pravico države, da si povrne dodeljene socialne transferje ( denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, …itd ) po smrti oz. kadarkoli od prejemnika.

V Sloveniji je prizadetih približno 300.000 državljank in državljanov R. Slovenije, ki so od leta 2001 do danes kakor koli prejemali denarno socialno pomoč . V stiski ste zaprosili za socialno pomoč, ker druge rešitve ni bilo. Socialno pomoč ste dobili, ki v bistvu ni bila pomoč, temveč dolgoročno posojilo z odlogom vračila.

Smisel socialnih transferjev (denarna socialna pomoč in varstveni dodatek, ….itd) je, da varuje sloj prebivalstva, ki je najbolj izpostavljen revščini in bremenom krize . Je institut, ki potrjuje, da smo še “socialna in pravna država”. Določeno število ljudi se je, se in se bo vedno znašlo v stiski in dolžnost države je, da poskrbi zanje. Socialni transfer ni POSOJILO in kot takšno ne sme biti vračljivo.

Podpisane pobude poslati na naslov :

ZAVOD VIZIONARJI POLJČANE , Partizanska ulica 4, 2319 Poljčane.

Vabimo k sodelovanju, priključitvi iniciativnemu odboru za izvedbo akcije zainteresirane posameznike ( pravnike, ekonomiste, itd …. ). Elektronska pošta : [email protected]

Ni pravično da mora bolan človek nazaj dato socialno pomoč potem naj bi rekli da je to kredit NE socialna pomoč.Pa še nekaj zdravi ljudje, ki bi lahko šli delat in izkoristijo socialno pomoč TO NI PRAVIČNO zdravi si naj poiščejo delo!!! Ima v družini bolanega človeka, ki mu manjka polovica pljuč in je zaprosil državo da naj mu dajo pomoč da se človek lahko preživi in zdaj bo mogo dati nazaj socialno pomoč. NI STE PRAVIČNI!!! Člen 128. in 129 člen naj se izbriše. Če ste nekomu nudili pomoč to tudi pozabiti da bi terjali kar koli nazaj!!!!!!!!!!!!!!!

živjo!

kje se lahko podpišem.lp

Robert

živjo!

kje se lahko podpišem.lp
Robert

bravo!

podpišem pod to, ne smemo kar požret kar so nam serviral. da varuhinja človekovih pravic izjavi, da nam nepoznavanje prava škoduje..pač! sramota..zadeva se lahko uveljavi od jan.2012, ko smo bili ljudje seznanjeni z drobnim tiskom..In leta 1976 al wtf nisem bila še niti rojena..

Predloge posredujte tukaj, zgodilo se tako ne bo nič, ker tako paše vladi in ne nam Slovenčkom.

http://predlagam.vladi.si/

kje se to podpiše?