Preboleti izgubo
Pozdravljeni,
sprašujem se kaj pomeni, da preboliš pokojnega partnerja.
Ali je to takrat, ko imaš novega partnerja, ali je takrat ko ne jočeš več ob obletnici smrti ali…?
Prosim, če mi poveste svoje mnenje.
Jaz mislim, da sem prebolela partnerjevo smrt. Živim življenje v pravem smislu, sem ponosna nase, da sem se pobrala. Ampak še vedno kdaj potočim solzico, ko se spomnim nanj.
Včeraj pa mi je rekla znanka, ki v bustvu ne ve skoraj nič o meni, naj že prebolim svojega partnerja. Mene je to zadelo v srce, ženska me je prozadela. Od kje si ljudje jemljejo pravico za take izjave?
Hvala,
Alica
Pozdravljeni
Preboleti …………vsak preboleva to na drugačen način,tudi jas sem izgubila partnerja,pa se včasih sprašujem,ali sem ga ali ne prebolela,a vem ,da ga v življenju,ki mi ga je naklonil,ne bom prebolela,še manj pozabila,vsak to jemlje drugače,vsak posebaj žaluje in ve kdaj je ćas za spremebo,jas prebolevam,na nek poseben način,saj imam vsak dan v življenju nov dan in novo upanje,a bojim se novih vez,sicer sploh ne upam pomisliti,da bi v moje življenje stopil drug moški………vse rabi svoj čas,in časa ne moreš prehiteti,ker on celi rane…….vse najlepše za praznike vsem vam želim,ki to berete,mene jih je groza,prvo leto bom brez njega
Samo neumen človek ti lahko reče, da “preboli že svojega partnerja”. Kdo pa je ona, da ti to lahko v takšnem tonu reče? Če mene vprašaš, je ona eno ubogo nečustveno revše.
Samo ti odločaš, -kdaj in če- boš prebolela smrt nekoga, ki ti je bil blizu.
Jaz sploh ne bi bila tiho. Ko jo naslednjič vidiš, ji kar povej, kako te je to prizadelo in da ne moreš verjeti, da se upa vmešavati v tvoje zadeve. Zmeraj se je najboljše soočiti, kot pa da to držiš v sebi.
Kaj pomeni žalovati, a to da kar naprej jokaš in stokaš to ne pomaga nič, res je da jok blaži, to sem izkusila ko nisem mogla jokati skoraj leto dni po moževi smrti in me je samo tiščalo v prsih.Jaz sem velikokrat slišala očitek od svoje tašče ti pa nič ne jokaš, zakaj pa bi saj ne bo nič boljše in tudi jaz sem se pobrala in ponosna sem nase da sem uspela predvsem s pomočjo otrok in svojih treh dobrih prijateljic, kajti sem popolnoma sama nimam već strašev ne brata ne sestre, zato kar pogumno, kajti občutek olajšanja ko se pobereš je nepopisen.Seveda pa spomini ostanejo in prav je tako.