prazna
pozdravljeni. pišem vam ker enostavno moram nekomu povedati. s partnerjem sva skupaj 11 let. ( peklenskih). ko sem ga spoznala sem bila stara 18 let on pa 27. bil je upornik, rad je pil ine se zabaval, kar mi je bilo takrat noro všeč. ker me je očim doma pretepal sem se hitro preselila k temu fantu. tu pa se začne življenje, ki ga ne privoščim niti sovražniku. fant je cele noči popival in se vlačil z drugimi ženskami jaz pa sem ga čakala doma. ko je prišel domov, je vedno našel temo, zaradi katere me je nato pretepel. večkrat nisem upala iz stanovanja saj sem bila vsa v modricah. grozil mi je da me bo ubil, če ga zapustim. pri 22 sem zanosila in rodila sina. on je še kar nadaljeval s svojim početjem. nato sem čez 3 leta rodila še hčerko. takrat pa sem zbrala toliko moči in poklicala policijo. odpeljali so ga v pripor in nato v zapor, kjer je bil 2 meseca. tam se je odvadil pitja in pričel drugače razmišljati. ker mu je bilo resnično žal za vse sem ga vzela nazaj. nekaj časa je bilo vse v redu saj ni pil, odprl je lastno firmo on pričel služiti velko denarja. odločila sva se za še 3. otroka. potem pa je bilo konec. zvedela sem da me je ves čas varal z različnimi ženskami, večinoma kelnarcami. doma me je psihično maltetiral, mi “obiral” koliko denarja mu porabim, kako sem lena čeprav imam svojo službo. danes pa mi je v obraz rekel naj se poberem iz njegovega življenja, saj že druga komaj čaka da se bo lahko vselila. meni se je podrl svet in sem čisto obupana. kam naj grem, kako, kaj bo z otroki??? do njega ne čutim več nič. samo praznino. sedaj v strahu bedim in ga čakam da pride od svoje ljubice. kaj mi bo naredil ne vem. me je pa strah. zelo.
Pozdravljeni!
Žalostna zgodba… Verjamem, da vam je težko in se v novi situaciji težko znajdete, vendar vsak konec je lahko tudi začetek. Začetek nečesa boljšega in srečnejšega.
Alkoholizem, nasilje, grožnje, varanje, stalna očitanja in žaljivke, strah… To ni življenje, vredno človeka. Ne dovolite, da vas človek, ki ste ga nekdaj ljubili, uniči in potepta. Do njega, kot pravite, ne čutite več nič. Z njegove strani ljubezni do vas očitno že dolgo ni. Poskušajta se na nek »civiliziran« način pogovoriti in končati ta odnos.
Konec koncev sta starša trem otrokom, ki potrebujejo in imajo radi oba starša. S sporazumom med vama o skrbi za mladoletne otroke, njihovem preživljanju in stikih, bi si prihranila pota na sodišče in tudi denar. Če sporazumno ne bo šlo, bodo pomagali strokovnjaki na centru za socialno delo in sodišče.
Kam oditi in kako? Kratkoročno si poiščite neko začasno rešitev – sorodniki, prijatelji, materinski dom, nujni bivalni prostor, podnajemniško stanovanje… Za dolgoročnejšo rešitev pa vam predlagam, da se obrnete na stanovanjski sklad ali na ustrezen organ v vaši občini in se pozanimate o najemu neprofitnega stanovanja.
Po informacije in pomoč se obrnite na center za socialno delo glede možnosti denarne in tudi drugih vrst pomoči.
V podobni situaciji sem šla na center za socialno delo. Ponudili so mi “le” psihološko pomoč.
Ker sem glede najinega odnosa na tleh, sem sprejela. Ampak take ženske z otroci, ponavadi ni samo eden amapak jih je več, rabimo novo STALNO nastanitev stran od tega človeka, ki se naslaja nad nami brez kazni.
Nočem v nek dom za eno leto. Otroci se šolajo 9 let in več in rabijo stabilno okolje, ki jim ga lahko nudi zadovoljna osamosvojena mati. Rada bi se odselila in šele nato iz primerne oddaljenosti sklepala ustrezne življenjske odločitve. Finančno je vedno problem, dokler ni urejena preživnina. Morda je pravna pomoč v ločitvenem postopku res brezplačna, ampak skozi te postopke preživljati poniževanja partnerja doma, če nimaš strehe nad glavo – ne tega se ne grem.
Država oz. njeni pooblaščenci na CSD so glede tega reševanja zelo mlačni. Pustijo čakati. Nič se ne reši hitro, moj čas negotovosti pa se podajšuje v neskončnost.
Kljub temu, da vem da moram stran, preden pride do tragedije širših razsežnosti, mi državne institucije tu ne pomagajo, če zame nimajo nastanitve po ceni, ki bi jo premnesel moj proračun.
Malo zmedeno, ampak od srca.
Pozdravljeni!
Res je. Za človeka v stiski se problemi vedno rešujejo prepočasi. In tudi stanovanj po primerni ceni je vedno premalo na voljo.
Pravite, da so vam na CSD ponudili »le« psihološko pomoč. CSD je ustanova, kjer vam lahko dajo informacije, vam nudijo pomoč pri vaših težavah – psihosocialno, denarno, lahko vas napotijo do ustreznih služb, vas poslušajo, nudijo oporo v različnih situacijah in v skladu s svojimi pooblastili ukrepajo. Žal stanovanjskega problema ne morejo reševati.
Tudi to je res, da je odhod v varno hišo ali materinski dom začasna rešitev, rešitev za neko prehodno obdobje, dokler se ne »odprejo vrata« nekje drugje. Ne gre le za začasno streho nad glavo, pač pa tudi za osebnostno rast in razreševanje stisk preko svetovalnih pogovorov, nudenje suporta…
Stotine žensk in otrok, ki so si začasno »pribežališče« poiskali v Materinskih domovih Škofljica in Višnja Gora, pa tudi v drugih materinskih domovih in varnih hišah po Sloveniji, so dokaz, da se stisko lahko premaga tudi na tak način. Slej kot prej pa se skoraj za vsako žensko najde tudi dolgoročnejša rešitev.
Otroci res rabijo stabilno okolje in zadovoljne matere, vendar vztrajanje matere v nespoštljivem, celo v nasilnem odnosu, gotovo ne vpliva pozitivno na otroke.
Kot veliko drugih žensk sem tudi jaz prenašala nasilje s strani partnerja celih 7 let. potem pa sem zbrala pogum in ga zapustila. skupaj imava 3 otroke ki pa živijo pri njemu saj se je csd odločil da jim bo tam boljše. vzel mi je vse kar sem imela zadolžil na vse mogoče načine in ker je videl da mi s tem ne more do živega se je odločil da me bo prizadel preko otrok. in to mu uspeva. sedaj je poročen njegova žena pa pretepa moje otroke zato več ne vem kam se obrniti in koga prositi za pomoč ker mi nihče ne verjame. otroci so premajhni da bi povedali tudi drugim kaj se jim dogaja. obrnila sem se na csd ki pa je več kot očitno na njegovi strani, tudi na policijo ampak zgodilo se ni nič. zgodilo se je to da bodo sprožili postopek proti meni ker naj bi dala lažno prijavo zoper njegovo ženo in po njihovih besedah zato ker se želim maščevati. moji otroci trpijo mene pa nihče ne sliši da naj ukrepajo. naj me nekdo tu sliši in mi pove kako naprej
vse to je res in še več bi lahko zapisala, pa si postala nekako prazna, brezvoljna, nemočna, …Gospoda na CSD te ne more razumeti, pa saj oni imajo pošlihtane stvari pod “klobukom”.Zelo malo je takšnih inštizucij (državnih ),ki ti bodo stale ob strani. Normalno je da ti potrebuješ redno zaposlitev, miren in ljubeč dom za svoje nadobudneže, urejeno preživnino, itd, itd,…Do tega je še daleč, daleč,…Poskušaj razmišljati pozitivno. Preberi kakšno knjigo od Luise Hay, verjetno se boš kje najšla v njih.Prej ali pa kasneje, tudi tam bo počilo. Mačeha ne bo vedno skrbela za “njegove” otroke, pa saj vsak dan kažejo več nehvaležnosti do nje ki je tooolllk pretrpela in se žrtvovala. Verjemi ,da boš to doživela in takrat boš spet poleg svojih sončkov.Pravica vedno zmaga, tudi tokrat ne bo zatajila. Hudo ti je, samo moraš ostati močna. Upam, da imaš vsaj kakšno dobro prijateljico, včasih dobro dene.Čeprav je že preteklo mnogo časa od tvojega pisanja, pa vseeno upam da si še na pravi poti. Srečno!
Če je kakšna možnost, se raje odseli… če te možnosti nimaš, potem pa nujno na CSD in v materinski dom. če si iz Ljubljane in če rabišn kakršn koli kontakt povej meni.
Sama sem s sinom bila v materinskem domu Ljubljana in sem puncam res hvaležna da sem se postavila na svoje noge.
Verjameš ali ne… zdaj mi gre tako super: imam novega fanta 1 leto in 8 mesecev. Ni oče mojega sina… pa zdaj se bova poročila.
Vse to “dobro” se mi je zgodilo po zaslugi socialnih delavcev v materinskem domu.