pravi mi, da ne čuti nič do mene
Pozdrav vsem, ki se iščejo in delajo na sebi in moderatorjem, ki nas usmerjajo.
Najprej nekaj zgodovine za lažje razumevanje.
Drugič sem poročen, iz prvega zakona dva otroka, v drugem zakonu še hčerka. Super otroci, zdravi, veseli. Še danes menim, da v prvem zakonu ni bilo vzajemne ljubezni, kot sva jo pričakovala oba.
Drugi zakon je vsaj v tem pogledu deloval, vsaj na začetku, potem pride otrok, pehanje za kariero, ne prav vzpodbudno okolje, a sva si vzajemno pomagala, kot sva pač znala. Bilo je ok, mislim da obema. Tudi postelja je štimala, vsaj na začetku, potem najprej opaziš v postelji.
Skupaj sva 11 let, najmlajša hčerka je stara 8 let. Drugi ženi je to prvi zakon in edini otrok. Pred 4, 5 leti – ko danes gledam nazaj – počasi vse manj in manj čustvene podpore z njene strani, neka tiha ignoranca, občasno se je žena odprla, opravičevala, a ni bilo na dolgi rok nič bolje. Sreča je morda bila, da ekonomsko nisva utrpela hujše škode v kriznih časih.
In kot vedno, se je tudi tej zgodbi enkrat izdru čep in je ven začela teči gnojnica…. V vseh teh letih mojega pritiskanja na izboljšanje odnosa (bila sva tudi pri terapevtki), sem očitno vodil monolog, ona se je z vsem strinjala, saj ji je bilo lažje se umakniti nekam, kot postaviti zase, tako je postajala vse bolj otopela, zgubila ženskost, veselje do življenja, postajala mi je nezanimiva…
Kako se je to kazalo na meni? Z jezo proti sebi, na prijatelje, v službi in na koncu tudi na ženo. Na koncu je lani zgubila službo (vendar ne po njeni krivdi), sesula je še svojo popoldansko firmo, reševal sem jo iz finančnih težav, pomagal pri iskanju službe, a je ni dobila, ker je bila brez enargije.Tako daleč sva prišla, da sem ji rekel, da tako ne gre več, a se je samo pokrila z pokrovom, skrila pred mano…
Danes mi žena pravi, da sva zavozila oba, tega se zaveda, vendar če se nebi pokrila s pokrovom, bi se sesula do konca… Pravi, da se je pokrila s pokrovom, zato, da je končno dobila energijo nazaj in potem je menda dobila službo. Pozabi, da sem se trudil že leta ji stati ob strain in iskati vzroke in odgovore. Danes je do vseh v novi službi vesela in da vse od sebe, doma je hladna kot led. Sprmemba se je zgodila poleti, ko so mi popustili živci in sva se drla drug na drugega…. Objame še hčerko in lepo skrbi za njo, do mene je tako, kot da nimam svojih čustev.
Resnica, kot jo vidim, je, da je končno začela delati na sebi, kar ni počela že od začetka najine veze, ko se je raje umikala namesto da bi se borila za sebe. Postaja zopet prava ženska, postaja mi lepa in zdaj jo imam zopet lahko rad, vendar je nedostopna in pravi mi, da ne čuti nič do mene.
Od takrat naprej sem začel delati na sebi. Veliko berem, hodiva skupaj in vsak posebej k družinski terapevtki, delava v zakonskih delavnicah… a pri njej navzven ni nobenega odziva. Ne čuti nič do mene. Me občasno poljubi na lice, pa je to bolj prijateljsko, kot pravi. Prej sva se ljubila vsaj 1x na teden, z orgazmom na obeh straneh (vedno sem se potrudil za njo), zdaj jo že dva meseca redko vidim golo… Občasno mi je za počit… Pravi, da mora prvo postaviti sebe, potem bo videla naprej, kaj naj z mano…
Kriza je totalna in včasih ne vem kako naprej. Tudi vsi ekstremni športi mi ne pomagajo, shujšala sva oba, sam tudi zaradi živcev….
Vesel bom vsake podobne izkušnje, vsakega nasveta ali samo vzpodbude. Želim stati ob njej, pomagam ji na vse načine, rad jo imam in to izkazujem četudi ni njenega odziva… Je to ok?
Sem bila nekako z občutki na mestu tvoje žene nekoč. Sem se trudila spet čutiti, ampak na koncu ugotovila, če je nekaj mrtvo, je mrtvo in se ni dalo več obuditi. Nato sem odšla in zaživela na polno in sem zelo srečna brez tistih stalnih zadev in pritiskov, ki so prihajali s strani nekdanjega partnerja.
Težko bomo mi pogruntali kaj več od vse te četice terapevtov, pri katerih sta že bila.
Mogoče boš še največ izvedel, če jo boš vprašal, zakaj pa še vedno vztraja v zakonu.
Do nje se obnašaj tako, kot čutiš. Če je tukaj še kaj šans za srečen razplet, jim boš s tem dal možnost, da se uresničijo. Ko boš pa še ti dvignil roke (tudi dobesedno), se bo pa začel prosti pad.
Uf, žalostna in mislim, da končana zgodba. Zate je najbrž hudo, ker to pomeni že drugi razpadli zakon. Nekaj je narobe, pa ne nujno s tabo. Včasih rabiš dolgo, morda zelo dolgo, da srečaš pravo. Morda so izkušnje, ki si jih pridobil v zakonu s prvo ženo in nato še drugo smiselne zato, da boš sedaj srečal žensko s katero se bosta popolnoma ujela. Smiselno bi bilo le, da naslednjič premisliš vsaj 1000 ali boš še imel otroke.
Dragi upehanec.
Razumem tvojo stisko, pa vendarle bom povedala tako kot mislim.Iskreno.
Drugih ljudi ne moremo prisiliti, da bi čutili drugače kot čutijo.
Vem da boli.
Vem, da bi naredil vse in še več, da bi bilo tako kot je bilo.
Pa vendarle ni tako in verjetno tudi ne bo več.
Glede na vsa svetovanja, ki jih obiskujeta, je moje mnenje samo to, da mečeta denar stran, ker rezultata ni.
Mogoče pa ti nisi sposoben sprejeti dejstva, da se je nekaj končalo, ne danes, že nekaj časa nazaj.
Si šteješ to kot poraz?
Nikar.
Živi naprej, ne za nazaj.
Življenje teče naprej, ali te bo povozilo, ali pa boš šel naprej.
Vlagati sebe v nekaj , kar je že davno nazaj umrlo je brezveze.
To je ravno tako, kot bi vlagal v delnice, ki so brez vrednosti in še padajo.
Postavi sebe na prvo mesto.
Imej se rad.
Ne jemlji tega kot osebni poraz, ker v tej igri nisi sam, ampak je še ena oseba, ki ima svoja čustva.
Imata otroka, skrbita lepo za njega in ostala dva in živi naprej.
Srečno in brez zamere.
Kozarec ki je enkrat razbit, lahko zlimaš, ampak nikoli več ne bo cel.
@ni smiselno
Me prav zanima, kaj so zate pritiski? Res. Kaj je pranje ali manipulacija… povej izkušnjo..
Zakaj?
Nikoli nisem čisto znal obrazložiti, da debata ni kritika. Debata, nikakor pritisk, ampak izmenjava mnenj – različnih mnenj. Če so različna mnenja, ni nujno da so ena ali druga narobe – zakaj potem kritika? Pritisk? Kje je potem iskrenost… dejanja pred besedam. VSE JE V GLAVI in intrepretaciji. Čeprav sem se naučil, da besede bolijo veliko dlje! Vprašanje, po moje je, koliko je človek sposoben podpreti drugega in v tem resnično uživati; iskrenost. Delati drugače, ker morda je to tudi dobro, drugačnost.
(Mater me pogreje posploševanje..)
Ja, jezen, žalosten, spet spomini, hud, nejevoljen, … podobno sem dal skozi in odgovor zgoraj podpišem.
1.
Torej, MISLI NASE IN OTROKE! Predvsem NASE.
2.
Nikakor ne glej tega kot poraz ampak, vse ima svoj namen!
3.
Moraš pasti, da lahko zopet zrasteš ! BRCAJ, MIGAJ.
O pranju in manipulaciji nič ne vem, ker o tem nisem jaz pisala.
Midva sva popolnoma različna karakterja, ki ni šans, da se na dolgi rok, po tisti začetni evforični zaljubljenosti, ujemata. Poleg tega je bilo še dosti enih dejanj z njegove strani o katerih ne bi.
Sama sem te nepremostljive razlike uvidela, on nikakor ne in pritisk je bil potem z njegove strani z besedami kakšna da sem, zakaj sem hladna, zakaj mi ni do poljubov, itd. Sem mu iskreno povedala, da nič več ne čutim, nato je sledila užaljenost. Poskušala sem spet čutiti, a se ni dalo izsilit, samo vedno bolj sem vedela, da nikoli več ne bom čutila. Razhod je bil v tem primeru edina opcija. Eni pač nismo za skupaj na dolgi rok in ne vidim nič slabega v tem. Prej se mi zdi brezvezno neko vztrajanje še naprej, če točno veš, da je zadeva nepopravljiva.
mislim, da enostavno nista za skupaj. Ti si najbrž močan karakter in si v zakonu nevede in nehote hodil po njej, ona pa se ni znala braniti drugače kot z umikom. Ko se ti je umaknila, je lahko spet postala ona in tebi je taka oseba všeč, nisi pa zanjo, ker ne znaš videti njene ranljivosti in ne zmoreš upoštevati njenih želja.